"Vzel je svoje avtomatsko orožje in nameril vame" #video

Po besedah Oksane Piša iz Državne Agencije Ukrajine za upravljanje izključenega območja, je Rdeči Gozd najnevarnejše območje znotraj Izključitvenega območja. Tako ga imenujejo, ker se je po eksploziji leta 1986 sprostil oblak radioaktivnih snovi in prekril gozd, vsa drevesa so zgorela, gozd pa je postal rdeče barve. 

"Območje je za zdravje tako zelo nevarno, da je prepovedano zapustiti cesto in se sprehajati po okoliški zemlji, saj se tako dvignejo prašni delci, ki lahko zastrupijo telo. Ruski vojaki so v tej zemlji, v podzemnih rovih živeli in spali. Jaz osebno mislim, da so vedeli. Mislim, da so vedeli, kje so, vendar so samo ubogali ukaze svojih nadrejenih, ki so jim rekli, da morajo ostati tukaj," je povedala sogovornica, ki je spremljala slovensko televizijsko ekipo. 

Ruski vojaki so se čez nekaj časa začeli počutiti slabo, premaknili so jih v bolnišnico v Belorusijo. Sevanje so kasneje nesli domov svojim družinam, v Rusijo in Belorusijo, pripoveduje sogovornica. 

Ruski vojaki so uničevali vse, kar jim je prišlo pod roke

Prvih dni po prihodu ruskih vojakov se dobro spominja tudi Ljuba Zavodenko, ki v mestu Černobil že 14 let dela kot čistilka.

"Ko se je prvi dan začela vojna, nisem vedela, kaj se dogaja, nismo razumeli, kaj se dogaja. Jaz in moj mož sva se takoj zatem odločila, da zapustiva območje. Ko sva se že začela voziti stran, sva se obrnila in prišla nazaj, ker so Rusi medtem že uničili most, preko katerega bi morala oditi. Odločila sva se, da se vrneva in ostaneva tukaj. Nisva bila sama, tukaj je ostalo približno 180 ljudi," pove Zavodenkova.

Po njenih besedah so se ruski vojaki peti dan ustavili v mestu Černobil, uredili so si kontrolne točke, vdrli v vsako zgradbo v mestu, preverili vse zaposlene, ki živijo tukaj.

Ko je želela poklicati svoje otroke, so ji vojaki celo grozili z orožjem, v solzah pripoveduje Zavodenkova: "Začela sem se jokati. Za mano je prišel ruski vojak oziroma natančneje Burjat, eden je bil Rus, eden Burjat. Želela sta mi vzeti telefon, a jima ga nisem hotela dati, želela sem samo poklicati svojo hčerko in sina. Rekla sem jima, da me lahko ubijeta, vendar ta telefon ostane z menoj. Vzel je svojo avtomatsko orožje in nameril vame ter mi rekel, da me bo ubil. Pa sem odvrnila, lahko me ubiješ, če želiš."

Ruski vojaki, teh je bilo v času okupacije približno tisoč, so na izključenem območju vztrajali 35 dni, medtem pa uničevali vse, kar jim je prišlo pod roke. 

"Vse administrativne zgradbe so Rusi uničili, vdrli in uničili so vrata, uničili so računalnike, uničevali zaslone. Niso se dotaknili glavne opreme znotraj reaktorja 4, vse ostalo, kot so računalniki, zasloni, to so vse uničili ali pa so jih odnesli s tega območja. Uničili so več sto računalnikov, pokradli diske in zakurili ogenj sredi laboratorija," pripoveduje Mihajlo Nikolajovič Savčuk, namestnik vodje oddelka Centra za ravnanje z radioaktivnimi odpadki. 

Novice Policijska ura v Ukrajini: mesto bo zaprto za vstop in izstop