Ponedeljek, 9. 11. 2020, 15.20
4 leta
Vsi so se bali, kaj se bo zgodilo v Afriki. Danes je stanje tam boljše kot v Evropi.
Ko se je v začetku leta novi koronavirus začel širiti po svetu, so se vsi bali, kaj se bo zgodilo v Afriki. Nekatere tamkajšnje države so imele zelo malo ventilatorjev, ki pomagajo najbolj hudo bolnim, nekatere pa celo nobenega. A najhujši strahovi se k sreči niso uresničili. Situacija z okužbami je danes tam veliko boljša kot v Evropi, ki jo je epidemija presenetila.
Pandemija novega koronavirusa že od začetka leta ovira običajno življenje v večini držav po svetu. Epicenter je trenutno ponovno v Evropi, kjer število potrjenih primerov močno narašča, države pa zato znova uvajajo stroge ukrepe in ugašajo javno življenje. Medtem ko mediji o stanju v Evropi in drugod po svetu poročajo pogosto in obširno, so informacije o stanju v Afriki precej skope.
Tudi v Afriki porast novih okužb
V Afriki so okužbo z novim koronavirusom od začetka pandemije do danes potrdili pri okoli 1,9 milijona prebivalcih, umrlo pa je 45 tisoč ljudi. Številke okuženih in umrlih so zelo verjetno precej višje, kot kažejo uradni podatki. Največ primerov okužbe, 730 tisoč, so potrdili v Republiki Južni Afriki (JAR), gospodarsko eni najrazvitejših držav na celini. Podobno kot v drugih državah po svetu tudi v Afriki v zadnjih tednih narašča število novih okužb. Rekordne številke dosegajo v JAR, Keniji, Etiopiji, Alžiriji, Angoli, Ugandi, Tuniziji, Libiji in drugod.
Malo opravljenih testov, malo primerov
Afriške države v primerjavi z drugimi (evropskimi) državami opravijo malo testov, na kar opozarja tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). "Večina afriških držav je osredotočena predvsem na testiranje potnikov, bolnih ali stikov, zato ocenjujemo, da veliko primerov še vedno zgrešijo," je po poročanju BBC povedal predstavnik WHO Matshidiso Moeti. Le deset držav (to so JAR, Maroko, Etiopija, Egipt, Kenija, Nigerija, Kamerun, Ruanda, Uganda in Gana) opravi kar 75 odstotkov vseh testov na celini.
V Kairu šola poteka pod strogimi pogoji.
Tudi najboljši testirajo (pre)malo
Tudi države, ki testirajo največ, pa v primerjavi z evropskimi državami testirajo precej malo. V JAR so na tisoč prebivalcev do danes opravili dobrih 82 testov, v Sloveniji smo jih opravili 189, v Združenem kraljestvu pa 445. V Nigeriji, največji afriški državi, ki ima okoli 206 milijonov prebivalcev, so na tisoč prebivalcev opravili le dobre tri teste.
Podatki o številu opravljenih testov za večino afriških držav niso znani. Center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (CDC) priporoča najmanj deset testov na vsak pozitiven primer. V kar polovici afriških držav tega razmerja ne dosegajo, še poroča BBC.
Uradne statistike ne dajo prave slike
Zaradi novega koronavirusa je v vseh afriških državah do zdaj umrlo okoli 45 tisoč ljudi, največ v JAR, kjer je boj s covid-19 izgubilo skoraj 20 tisoč ljudi. A podatki ene od raziskav kažejo, da je med majem in oktobrom v JAR umrlo veliko več ljudi. V primerjavi z enakim obdobjem v prejšnjih letih se je število umrlih povečalo za dobrih 46 tisoč, kar je precej več, kot kažejo uradne statistike. Prave številke o umrlih so prav gotovo višje tudi v drugih afriških državah.
Zakaj je v Afriki umrljivost razmeroma nizka?
A število tistih, ki so v Afriki umrli s covid-19, kljub vsemu ostaja nizko, ko ga primerjamo s podatki iz evropskih držav. Svetovna zdravstvena organizacija to delno pripisuje temu, da imajo afriške države zelo mlado prebivalstvo, ki je manj dovzetno za zaplete pri okužbi. Več kot 60 odstotkov ljudi je namreč mlajših od 25 let, navaja BBC. Le trije odstotki prebivalstva so stari 65 let ali več, kar je precej manj kot na primer v Evropi in Severni Ameriki, kjer je kar 18 odstotkov prebivalstva starih 65 let ali več.
Začasna bolnišnica, ki so jo za bolnike s covid-19 pripravili v Južni Afriki.
Novi koronavirus je lahko prav tako usoden za ljudi z zdravstvenimi težavami, kot sta debelost in sladkorna bolezen tipa 2, kar pa ni tako pogosta zdravstvena težava v afriških državah.
Pripravljeni na novo epidemijo
Razloge za nizko smrtnost zaradi novega koronavirusa v Afriki pa strokovnjaki pripisujejo tudi drugim razlogom:
- V afriških državah imajo veliko strokovnega znanja s področja obvladovanja epidemij. Med epidemijo ebole med letoma 2013 in 2016 je na primer v Zahodni Afriki umrlo več kot 11 tisoč ljudi.
- Afriške države so epidemijo novega koronavirusa pričakale pripravljene. Na letališčih so vsem potnikom merili temperaturo, polete iz najbolj prizadetih območij so za nekaj časa ukinile. Prav tako so v državah zapovedali fizično distanco in obvezno nošenje mask. Kot piše Reuters, so v Keniji, potem ko so tam potrdili prvi primer okužbe, v enem tednu zaprli šole, potniki so morali v karanteno, velika druženja pa so prepovedali. Veliko držav je uvedlo stroge policijske ure, v JAR so javno življenje ugasnili, ko so imeli le 400 potrjenih primerov.
- Ena od možnosti, ki jo strokovnjaki še raziskujejo, sta tudi navzkrižna imunost zaradi drugih koronavirusov in morebiten vpliv cepiva proti tuberkulozi, s katerim cepijo prebivalstvo.
- Potovanj med državami in regijami je manj kot na primer v Evropi.
- Zaradi ugodne klime in načina življenja ljudje večino časa preživijo na prostem, kjer je možnost prenosa virusa precej nižja kot v notranjih, zaprtih prostorih. V Evropi so ljudje druženje s prihodom hladnejšega vremena prestavili v notranjost, kar je eden od razlogov za porast okužb.
Afriške države so bile na novi koronavirus bolje pripravljene, kot se je sprva ugibalo. K temu je gotov veliko pripomogla izkušnja, ki so jo imele države v preteklosti z drugimi epidemijami nalezljivih bolezni.
Afrika se je najhujšemu za zdaj izognila
Strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije so se februarja bali, da bi lahko novi koronavirus v Afriki zahteval okoli 190 tisoč življenj, saj imajo afriške države močno podhranjene zdravstvene sisteme, poleg tega pa so sistemi že zdaj obremenjeni z drugimi nalezljivimi boleznimi. Podatki za zdaj kažejo, da se je celina izognila najhujšemu.
5