Ponedeljek, 10. 3. 2025, 22.53
4 ure, 54 minut
Vojna v Ukrajini: je to dan odločitve?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,26
Ameriška in ukrajinska delegacija se bosta srečali v Džidi v Savdski Arabiji. Ta država je februarja letos že gostila ameriško-ruske pogovore.
V Džidi v Savdski Arabiji se bosta v torek sestali ukrajinska in ameriška delegacija. Prvo bo po napovedih vodil Andrij Jermak, šef kabineta ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, drugo pa ameriški zunanji minister Marco Rubio. Ukrajinci bodo po lastnih navedbah na pogovorih predlagali prekinitev spopadov v zraku in na morju, po besedah posebnega odposlanca in tesnega Trumpovega sodelavca Steva Witkoffa pa bo v pogovorih poudarek na izmenjavi okvirnih pogojev za mirovni sporazum in začetno prekinitev spopadov.
Če so ZDA v času predsednikovanja Joeja Bidna Ukrajini stale ob strani, pa so se odnosi med ZDA in Rusijo po vrnitvi Donalda Trumpa v Belo hišo precej poslabšali. Trump je že pred zmago na lanskih predsedniških volitvah zelo grajal ameriško milijardno pomoč Ukrajini (njegovi republikanci so lani v kongresu nekaj mesecev zadrževali sveženj pomoči Ukrajini), hkrati pa obljubljal, da bo vojno v Ukrajino končal v 24 urah.
Telefonski pogovor med Zelenskim in Trumpom julija 2019
Pri odnosih med Trumpovo administracijo in Ukrajino je treba upoštevati, da sta Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski že stara znanca. Trump je v svojem prvem mandatu blokiral vojaško pomoč Ukrajini v višini 400 milijonov dolarjev (okoli 370 milijonov evrov), ki jo je potrdil kongres.
Za sprostitev te pomoči je Trump 25. julija 2019 od Zelenskega zahteval, naj Ukrajina sproži preiskavo Joeja Bidna in njegovega sina Hunterja Bidna (zadnji je bil nekaj let v upravnem odboru nekega ukrajinskega podjetja). Trumpovi republikanci so trdili, da je Hunter vpleten v korupcijo, Biden pa je hotel to prekriti.
Vojaški predstavniki iz več kot tridesetih držav se bodo v Parizu v torek udeležili pogovorov o ustanovitvi mednarodnih varnostnih sil za Ukrajino, je agenciji AP v ponedeljek razkril francoski vojaški uradnik.
Namen teh mednarodnih sil bi bil odvrniti Rusijo od morebitnega novega napada po uveljavitvi prekinitve ognja v Ukrajini.
Dolg seznam udeležencev torkovih razprav bo vključeval tudi azijske države in države Oceanije, ki se bodo pridružile na daljavo, je dejal francoski vojaški uradnik.
Mednarodna udeležba na srečanju kaže na to, kako široko podporo iščeta Francija in Velika Britanija, ki skupaj načrtujeta te sile. Kot je še poudaril vojaški uradnik, bi te sile pomagale pomiriti Ukrajino in odvrniti nov obsežen ruski napad po morebitni prekinitvi ognja. Načrt naj bi predvideval tudi hiter transport težkega orožja in zalog, ki bi jih v Ukrajino prepeljali, če bi ruska stran prekršila premirje.
Zaradi pogovora z Zelenskim ustavna obtožba proti Trumpu
Trump je od Zelenskega zahteval tudi preiskavo domnevnega ukrajinskega vpletanja v ameriške predsedniške volitve leta 2016 (teorija, ki jo je širila Putinova Rusija). Ko je prišla na dan vsebina telefonskega pogovora med Trumpom in Zelenskim, so demokrati želeli Trumpa odstaviti z ustavno obtožbo, a jim to ni uspelo.
Srečanje Volodimirja Zelenskega in Donalda Trumpa septembra 2019, dva meseca po spornem telefonskem pogovoru, v katerem naj bi Trump v zameno za vojaško pomoč od Zelenskega zahteval sprožitev preiskave proti Joeju in Hunterju Bidnu.
Po ruskem napadu na Ukrajino 24. februarja 2022 je Trump v prvih izjavah navdušeno govoril o ruskem predsedniku Vladimirju Putinu, a že v nekaj dnevih spremenil retoriko, obsojal napad Rusije ter hvalil Ukrajince in pogumnega Zelenskega. Trdil je tudi, da Rusija ne bi upala napasti Ukrajine, če bi bil on še vedno v Bei hiši.
Nepredvidljiva Trumpova retorika o Rusiji
To vijuganje med navdušenjem nad Putinom in grajami nad Rusijo so bile stalnice Trumpove retorike v prihodnjih letih. Pomoč Ukrajini je bila nekaj časa točka soglasja med demokrati in republikanci, nato pa se je pred bližajočimi se volitvami zapletlo. V času republikanskih primarnih volitev so republikanci v kongresu na Trumpov ukaz blokirali nov sveženj pomoči Ukrajini. Zeleno luč je sveženj dobil, ko je bilo jasno, da bo Trump zmagal na primarnih volitvah.
Trump je tudi razburil evropske članice Nata, ko je februarja 2024 javno dejal, da bo Putina spodbujal, naj napade članice Nata, ki ne dajejo dovolj denarja za obrambo. Pred volitvami je Trump tudi obljubljal, da bo vojno v Ukrajini končal v 24 urah, pri čemer ni nikoli pojasnil, kako mu bo to uspelo.
Telefonski pogovor med Trumpom in Putinom
Po zmagi na lanskih novembrskih predsedniških volitvah Trump sprva ni namenjal veliko pozornosti vojni v Ukrajini. To so bili dnevi, ko je dvigal prah z grožnjami Panami, da bo zasedel Panamski prekop, da bo priključil Grenlandijo ZDA in da bo Kanada postala 51. ameriška zvezna država. Bežno je omenjal tudi nove sankcije proti Rusiji.
Ameriški podpredsednik JD Vance je v govoru na Münchenski varnostni konferenci grajal Evropejce.
Nato pa je Trump 12. februarja letos imel 90-minutni telefonski pogovor s Putinom, po njem pa je napovedal pogajanja o koncu vojne v Ukrajini. Istega dne je ameriški obrambni minister Pete Hegseth javno dejal, da včlanitev Ukrajine v Nato in vrnitev Ukrajine na meje pred letom 2014 niso realistične.
Münchenski šok za Evropejce in pogovori v Riadu
Sledil je za številne Evropejce, zlasti pa za Nemce, šokantni govor ameriškega podpredsednika JD Vancea 14. februarja na Münchenski varnostni konferenci. V njem je Vance evropskim državam med drugim očital cenzuro in zatiranje svobode govora ter dodal, da največja varnostna grožnja Evropi nista Rusija ali Kitajska, temveč sovražnik od znotraj, tj. notranji sovražnik. Vance je tudi podprl AfD pred nemškimi parlamentarnimi volitvami.
Brez predstavnikov Ukrajine ali EU sta ZDA in Rusija začele pogovore 18. februarja v Riadu v Savdski Arabiji. Člani ruske delegacije so bili ruski zunanji minister Sergej Lavrov, Putinov svetovalec za zunanjo politiko Jurij Ušakov (ta je bil med drugim v preteklosti dolga leta ruski veleposlanik v ZDA) in vodja ruskega državnega premoženjskega sklada (RDIF) Kiril Dmitrijev.
Na nasprotni strani mize so sedeli ameriški zunanji minister Marco Rubio, Trumpov posebni odposlanec za Bližnji vzhod Steve Witkoff in svetovalec za nacionalno varnost Michael Waltz.
Trump Zelenskega označi za diktatorja
V Ukrajini in Evropi so bili zaradi ameriško-ruskih pogovorih precej slabe volje, še zlasti, ker je vsaj javno Trump skorajda prevzel ruski pogled na vzroke vojne v Ukrajini. Istega dne, ko so bili pogovori v Riadu, je Trump Zelenskega označil za diktatorja, ki nima podpore med Ukrajinci. Pozneje je nepredvidljivi Trump vzel besede nazaj.
Srečanje ameriške in ruske delegacije v Riadu 18. februarja. Na fotografiji so Steve Witkoff, Marco Rubio, Michael Waltz na levi strani ter Sergej Lavrov in Jurij Ušakov na desni strani.
Iz Washingtona so prihajale tudi zahteve po novih predsedniških volitvah v Ukrajini. Več kot očitno je, da se Trump želi znebiti Zelenskega. Ameriški predstavniki so se o novih volitvah, ki jih ustava v primeru vojne prepoveduje, v Kijevu pogovarjali tudi s predstavniki opozicij, a za zdaj brez uspeha.
Sporni sporazum o ukrajinskih naravnih bogastvih
Poleg Zelenskega je jabolko spora med Washingtonom in Kijevom postalo tudi izkoriščanje ukrajinskih naravnih bogastev, zlasti redkih kovin. Ukrajinci so zavrnili podpis prvega sporazuma, češ da jih Američani obravnavajo kot kolonijo, poleg tega se niso strinjali s Trumpovo zahtevo, da mora Ukrajina ZDA dati za 500 milijard dolarjev (462 milijard evrov) svojih naravnih bogastev, češ da bo Ukrajina tako poplačala ameriško pomoč.
Trump namreč trdi, da so Američani dali Ukrajincem do 350 milijard dolarjev (323 milijard evrov) pomoči, Ukrajina pa trdi, da pomoč ni bila tolikšna. Najbolj zaupanja vredne ocene so, da so ZDA med januarjem 2022 in decembrom 2024 dale okoli 120 milijard dolarjev (111 milijard evrov) pomoči. Kijev tudi ni bil zadovoljen, ker Washington Ukrajini ni dal nobenih trdnih varnostnih zagotovil v primeru novega ruskega napada.
Prepir v Ovalni pisarni
Kljub vsemu se je zdelo, da je mogoč kompromis, Zelenski je 28. februarja celo prišel na podpis sporazuma o skupnem razvoju ukrajinskih naravnih bogastev v Belo hišo. Nato pa je sledil zdaj že sloviti javni prepir med Zelenskim ter Trumpom in Vanceom v Ovalni pisarni. Privrženci Zelenskega trdijo, da sta Trump in Vance Zelenskega napadla iz zasede, njegovi nasprotniki pa menijo, da je prepir zakuhal on s svojim prepirljivim značajem.
Volodimir Zelenski in Donald Trump sta se 28. februarja v Ovalni pisarni zapletla v oster prepir.
Zelenski je na drugi strani dobil podporo evropskih držav – te so pod vodstvom Francije in Velike Britanije oblikovale t. i. koalicijo voljnih za podporo Ukrajine. Francija in Velika Britanija sta 2. marca predstavili svoj načrt o enomesečnem premirju v zraku in na morju. Na ravni EU je izredni vrh Evropskega sveta – v želji po obrambni osamosvojitvi od vse manj predvidljivih ZDA – dal zeleno luč načrtu ponovnega oboroževanja Evrope v višini 800 milijard evrov.
ZDA ustavijo vojaško pomoč Ukrajini
ZDA so medtem ubirale vse ostrejšo politiko do Ukrajine. Ustavile so vojaško pomoč, 5. marca pa objavile, da Kijevu ne bodo več dale na voljo obveščevalnih podatkov, kar je oslabilo Ukrajino pred ruskimi napadi in omejilo delovanje raket, ki jih Ukrajina uporablja za napade na ruske cilje. V ponedeljek je Trump namignil na obnovo sporočanja obveščevalnih podatkov, njegov posebni odposlanec Steve Witkoff pa je zatrdil, da ZDA nikoli niso prenehale Kijevu sporočati obveščevalnih podatkov, ki so pomembni za obrambo pred ruskimi napadi.
Zelenski je v ponedeljek prišel na obisk Savdske Arabije – v Riadu se je srečal s savdskim prestolonaslednikom Mohamedom bin Salmanom. V torek pa se bodo v Džidi v Savdski Arabiji sestali ukrajinska in ameriška delegacija. Ukrajinsko bo vodil šef kabineta Zelenskega Andrij Jermak, ameriško pa zunanji minister Rubio.
Ukrajinci bodo po lastnih navedbah na pogovorih predlagali prekinitev spopadov v zraku in na morju, po besedah posebnega odposlanca in tesnega Trumpovega sodelavca Steva Witkoffa pa bo v pogovorih poudarek na izmenjavi okvirnih pogojev za mirovni sporazum in začetno prekinitev spopadov.
