Ponedeljek, 11. 9. 2023, 11.12
1 leto, 2 meseca
OB 50. obletnici državnega udara v Čilu
Victor Jara: po 50 letih vendarle kazen za morilce
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,46
V Čilu so obeležili 50. obletnico krvavega državnega udara.
Svojci Victorja Jare, legendarnega čilskega pevca, pisca, teatrologa in univerzitetnega profesorja, so pol stoletja po brutalnem umoru vendarle dočakali pravično kazen za njegove morilce. Umorjen je bil v dneh po vojaškem udaru zoper demokratično izvoljenega čilskega predsednika Salvadorja Allendeja, ki se je zgodil 11. septembra 1973. Jara je bil kulturni ambasador ubitega predsednika in njegov veliki zaveznik, zato so ga aretirali takoj po udaru, zverinsko mučili in nato umorili, njegovo truplo pa odvrgli na cesto v enem od revnejših predelov Santiaga.
Victor Jara, čilski pevec, pisec, teatrolog, univerzitetni profesor in levičarski aktivist, ki so ga pučisti zverinsko umorili.
Vrhovno sodišče v Santiagu je sodbo proti sedmim obtoženim vojakom, ki so danes stari od 73 do 85 let, izreklo konec avgusta. Sedmerica je bila obsojena za umor Victorja Jare in Littréja Quiroge, takratnega direktorja čilskih zaporov, prav tako zvestega sodelavca predsednika Salvadorja Allendeja. Toda v ječi bo sedela le šesterica. Hernán Chacón, sedmi obtoženi, si je namreč, ko so prišli ponj, sodil sam. Policistom je dejal, da gre še po nekaj stvari v stanovanje, kjer se je potem ustrelil.
Imena morilcev danes pozna vsa država. To so Raúl Jofré González, Edwin Dimter Bianchi, Nelson Haase Mazzei, Ernesto Bethke Wulf, Juan Jara Quintana in Hernán Chacón Soto. Vsi so dobili po 15 let in en dan zapora za umor ter po deset let in en dan za ugrabitev obeh umorjenih. Skupaj torej 25 let in dva dneva zapora. Sedmi obtoženi, Rolando Melo Silva, bo zaprt le osem let, ker je zgolj pomagal pri ugrabitvi in molčal o zločinu. Vsi morajo družinama umorjenih plačati po 150 milijonov čilskih pesov odškodnine, kar znese približno 175 tisoč ameriških dolarjev.
Proces se je vlekel dolgih 45 let
Proces proti morilcem se je v Čilu vlekel kar 45 let. Začelo se je leta 1978, ko je Victorjeva vdova Joan Alison Turner, sicer britanska državljanka, pet let po umoru sodišču v Santiagu dostavila vso dokumentacijo, ki je dokazovala, da je bil mož mučen in umorjen. Toda Pinochetovo sodišče se ni zmenilo za obtožbe. Primer je miroval dvajset let, saj v času diktature sodišča pač niso mogla soditi podpornikom in sodelavcem režima.
Salvador Allende je bil 28. čilski predsednik. Na oblast je prišel 3. novembra 1970. Bil je prvi socialistični predsednik v Latinski Ameriki, ki je na oblast prišel na demokratičnih volitvah. Ker je napovedoval nacionalizacijo naravnih virov in velikih industrij v državi ter predvsem izboljšanje življenjskih pogojev delavskega razreda, je stopil na prste številnim nasprotnikom. Med drugim tudi ameriški obveščevalni agenciji Cia, ki je tajno podprla državni udar, ki ga je izvedel general Augusto Pinochet na današnji dan pred 50 leti, 11. septembra 1973. Allende je zavrnil možnost odstopa, nato pa še isti dan storil samomor. V državi sta se začela krvava vojaška diktatura in pregon političnih nasprotnikov. Več tisoč ljudi je izginilo in bilo ubitih.
Stvari so se premaknile šele po tem, ko se je v Čile vrnila demokracija in ko se je leta 1997 zgodila temeljita reforma sodstva ter s tem seveda tudi reforme vrhovnega sodišča. Nelson Caucoto, znani odvetnik, ki se je veliko ukvarjal z bojem proti teptanju človekovih pravic, je takrat obnovil zgodbo. Sodniki, ki jih je namestil Pinochetov režim, so bili zamenjani in nova sodniška ekipa je seveda brez vsakršnega zavlačevanja primer Jare in Quiroge vzela v resno obravnavo.
Ožgani in polomljeni prsti
Sodišče je ukazalo izkop obeh trupel in naročilo natančno obdukcijo umorjenih. Forenziki tedaj preprosto niso mogli verjeti svojim očem. Littré Quiroga je imel 47 prelomov kosti. Pokončali so ga s 23 streli. Victor Jara je bil še bolj polomljen. Pri njem so našteli 54 zlomov, telo pa so prerešetali s 44 kroglami. Oba so zverinsko mučili več dni.
Quiroga je bil aretiran že 11. septembra 1973, Jaro pa so s tehnične univerze v Santiagu, kjer je bil zaposlen, pobrali dan kasneje. Zaprli so ju na Estadio Chile, ki zdaj že dvajset let nosi ime Victorja Jare. Gre za pokrito športno dvorano, kjer je bilo v dneh po udaru zaprtih več kot 5.000 ljudi, levičarjev in privržencev umorjenega predsednika Salvadorja Allendeja.
Muke, ko so jih prestajali zaporniki, so bile strahotne. Victorja Jaro so s cigaretnimi ogorki žgali po rokah in mu polomili vse prste, da se ne bi mogel nikoli več dotakniti svoje kitare. Po dveh dneh grozljivega mučenja so ga umorili in ga skupaj s Quirogo odvrgli v četrti Lo Espejo, kjer so ju našli in prepoznali tamkajšnji prebivalci.
General Augusto Pinochet je bil vodja državnega udara v Čilu leta 1973 in nato dolgoletni diktator v državi. Na oblasti je bil 17 let, do leta 1990, ko se je upokojil in postal "dosmrtni senator". Leta 1998 so ga v Londonu prijeli zaradi obtožb hudih kršitev človekovih pravic političnih nasprotnikov med diktaturo. Leta 2000 se je lahko vrnil v domovino, kjer so mu nato leta 2004 začeli soditi, a končne sodbe ni dočakal. Leta 2006 je umrl.
Victorjeva vdova Joan, rojena leta 1927, je že leta 1984 izdala knjigo z naslovom Nedokončana pesem: Življenje Victorja Jare (An Unfinished Song: The Life of Victor Jara) in ustanovila sklad z njegovim imenom, ki še vedno deluje. Toda številne podrobnosti o umoru legendarnega pevca in poeta so seveda prišle na dan šele veliko kasneje, ko so se začele preiskave o njegovi smrti. Takrat so ugotovili, da se je častnik Pedro Barrientos Núñez, ki je mučil Victorja Jaro, z njim pravzaprav igral rusko ruleto. V revolver je vtaknil en sam naboj in cilinder potem sadistično vrtel toliko časa, dokler ni počilo. Ko je Victor Jara padel na tla, je dvema navadnima vojakoma ukazal, naj ga preluknjata s kroglami ...
Pedro Barrientos je kasneje zbežal v ZDA in tudi dobil ameriško državljanstvo. Toda leta 2015 so ga kljub temu aretirali in obsodili. Sodnik na Floridi je leta 2016 sklenil, da mora družini Victorja Jare izplačati 28 milijonov dolarjev odškodnine. Čile zahteva njegovo izročitev, a vprašanje je, ali bo uradnemu Santiagu uspelo s svojo zahtevo.
Kako težko je peti o grozi ...
Victor Jara je bil umorjen tik pred svojim 41. rojstnim dnem. Osemindvajsetega septembra letos bi dopolnil 91 let. Tik pred smrtjo je prosil za papir in svinčnik ter napisal svojo zadnjo pesem, ki jo danes pozna vsak Čilenec. Njen naslov je Estadio Chile, a znana je tudi pod naslovom Pet tisoč nas je. V njej zapiše: "Kako težko je peti, ko moram peti o grozi, o grozi, ki jo živim, o grozi, v kateri umiram ..."
Nekaj ur kasneje je bil umorjen. In za vselej postal legenda. Netflix v teh dneh znova prikazuje dokumentarec o njem z naslovom Masaker na stadionu.
Victor Jara velja za enega najžlahtnejših čilskih ustvarjalcev. Bil je velik aktivist, nasprotnik vojn in nasilja. Strasten ljubitelj gledališča, profesor in znan režiser, pevec in pesnik, glavni predstavnik glasbene smeri Nueva Canción Chilena (nova čilska pesem), ki je čilsko ljudsko glasbo približala širšemu krogu poslušalcev. Izdal je ničkoliko albumov in prijateljeval s številnimi velikimi ustvarjalci. Uglasbil je pesmi Pabla Nerude in nastopil na prireditvi, ko je dobil Nobelovo nagrado za literaturo. Ob 50. obletnici prevrata in njegove tragične smrti je Victor Jara znova kot nesmrtna ikona oživel med rojaki. V svojem večno ljubljenem Čilu.
Na predvečer 50. obletnice državnega udara v Čilu so se protestniki v Santiagu de Chile z vigilijo spomnili žrtev diktature Augusta Pinocheta.
