Nedelja, 6. 8. 2017, 11.37
7 let, 1 mesec
Venezuelska državna tožilka ne priznava odstavitve, upor med vojaki
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,18
5
Venezuelska generalna državna tožilka Luisa Ortega je zavrnila odločitev novoustanovljene ustavodajne skupščine predsednika države Nicolasa Madura o njeni odstavitvi. Odstavitev so obsodile tudi ZDA. Po štirih dneh v vojaškem zaporu pa se je domov vrnil vodja opozicije Leopoldo Lopez, poročajo tuje tiskovne agencije.
Generalna državna tožilka Luisa Ortega, ki ji je več deset vojakov v soboto preprečilo vstop v njen urad, je že nekaj časa trn v peti predsednika Madura, s katerim je v sporu, ker ne priznava zakonitosti ustavodajne skupščine, izvoljene pred tednom dni na volitvah, ki so jih zaznamovali nasilje in obtožbe o volilnih nepravilnostih.
Iz Venezuele poročajo o domnevnem uporu med vojaki
V venezuelskem mestu Valencia naj bi danes prišlo do upora vojske in pozivov k vstaji proti predsedniku Maduru. Koliko vojakov naj bi sodelovalo v uporu, za zdaj ni jasno. Eden vodilnih predstavnikov vlade Diosdado Cabello je medtem sporočil, da so aretirali več teroristov, ki so napadli vojaško oporišče, poroča britanska mreža BBC.
Do domnevnega upora proti Maduru naj bi prišlo v vojaškem oporišču Fuerte Paramacay, 170 kilometrov zahodno od prestolnice Caracas.
"V zgodnjih jutranjih urah so teroristični napadalci vstopili v oporišče Paramacay v Valenciji," je prek Twitterja sporočil Cabello, vodilni član vlade in namestnik vodje vladajoče Socialistične stranke predsednika Madura. V oporišču so uspeli znova v celoti vzpostaviti nadzor, je še zatrdil.
"Teroristi" so napadli vojaško oporišče v tem tretjem največjem venezuelskem mestu, ki je prestolnica zvezne države Carabobo, vendar so ga vojaki ubranili in aretirali več ljudi, so še sporočili predstavniki oblasti.
Uporniki pozvali k vstaji proti predsedniku Maduru
Poročali so tudi o streljanju v bližini oporišča, ki ga uporablja nacionalna milica (FANB), ki je sicer del venezuelskih oboroženih sil. Tudi ena od prič v Valenciji je povedala, da je ponoči slišala streljanje, poroča agencija Reuters.
Oglasil se je tudi poveljnik venezuelskih oboroženih sil, obrambni minister Vladimir Padrino, ki je tvitnil, da so skušali izvesti teroristični napad, vendar pa proti FANB ne morejo storiti ničesar.
Lokalni mediji so objavili fotografije, ki prikazujejo domnevne upornike, in pri tem poročali, da so uporniki pozvali k vstaji proti predsedniku Maduru, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
V videoposnetku, ki je danes zaokrožil po socialnih omrežjih, je videti skupino kakih 15 moških v vojaških uniformah, nekateri med njimi so oboroženi, ki trdijo, da so začeli upor v Valenciji, da bi ponovno vzpostavili demokracijo, je še poročal Reuters. Skupina se je v videu poimenovala 41. brigada.
Kot njihov predstavnik in poveljnik "operacije David Carabobo" se je na posnetku predstavil stotnik Juan Caguaripano, ki je dejal, da gre za legitimen upor skupaj s "pogumnim ljudstvom Venezuele", da bi se borili proti "morilskemu tiranu Nicolasu Maduru".
"Ne gre za državni udar"
"Jasno sporočamo, da ne gre za državni udar. Gre za akcijo državljanov in vojske, da bi ponovno vzpostavili ustavni red. Gre za to, da rešimo državo pred popolnim uničenjem in ustavimo umore mladih ljudi in svojcev," je po poročanju dpa dejal Caguaripano, ki je zahteval "takojšnje oblikovanje prehodne vlade in svobodne volitve".
Po poročanju časnika El Nacional so šli v Valenciji na ulice državljani, ki so se napotili k vojašnici Paramacay, da bi izkazali podporo uporniškim vojakom.
V drugih delih države do vstaj naj ne bi prišlo. Kot je še sporočil Cabello, med vojaki vlada absolutni mir, ljudstvo in vojska pa bosta skupaj branila domovino.
Naslednik odstavljene tožilke že zaprisegel
Skupščina se je prvič sestala v petek in nato v soboto sprejela odločitev o njeni odstavitvi, na njen položaj pa je že zaprisegel venezuelski varuh človekovih pravic Tarek William Saab.
Luisa Ortega, ki je sprožila preiskavo nepravilnosti na volitvah v ustavodajno skupščino, je v soboto dejala, da ne priznava odstavitve, ker je v nasprotju z ustavo in zakoni. "Ne bom se vdala, Venezuela se ne bo vdala barbarstvu, nezakonitosti, lakoti, temi in smrti," je dejala po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Ortegova ne sme zapustiti države
ZDA so kot nezakonito obsodile njeno odstavitev. Kot je na Twitterju zapisala tiskovna predstavnica State Departmenta Heather Nauert, je cilj odstavitve okrepiti avtoritarno diktaturo režima Madure. Odstavitev so obsodili tudi Kolumbija, Čile, Gvatemala, Mehika, Panama in Peru.
Skupščina je tudi sporočila, da bodo Ortegovi sodili zaradi nepravilnosti v času opravljanja funkcije in da ne sme zapustiti države.
Vodja opozicije doma
V soboto pa se je na svoj dom vrnil vodja opozicije Leopoldo Lopez, potem ko je bil nekaj dni v vojaškem zaporu. Lopeza, ki je od 8. julija v hišnem priporu zaradi obtožb o vzpodbujanju nasilja med protivladnimi protesti leta 2014, so tajne službe odpeljale v zapor dan po volitvah v ustavodajno skupščino.
Njegova soproga je na Twitterju v soboto sporočila, da je zdaj znova doma in pripisala, da "še bolj prepričano in s še večjo močjo nadaljujejo boj za mir in svobodo v Venezueli".
Lopez, vodja protestov leta 2014, je bil sicer več kot tri leta zaprt v vojaškem zaporu, preden so ga 8. julija premestili v hišni pripor.
Nicolasa Maduro obtožujejo diktatorstva.
Še enega vodjo opozicije Antonia Ledezmo, ki so ga prijeli isti dan kot Lopeza, so izpustili že v petek. Tudi on je v hišnem priporu zaradi protestov leta 2014.
Protesti se nadaljujejo
Vodja parlamenta, v katerem ima večino opozicija, Julio Borges je po odstavitvi tožilke Luise Ortega obtožil Maduro in njegovo Socialistično stranko, da so za talce vzeli institucije v državi. "Ena roka, ena politična stranka je prevzela popoln nadzor preko nedemokratičnega mehanizma, ki je povsem diktatorski," je dejal.
Opozicija pa je zagotovila, da bo nadaljevala s protesti.
Maduro obtožuje Argentino in ZDA
Po odstavitvi tožilke Ortega je južnoameriška gospodarska skupnost Mercosur v soboto sporočila, da je trajno zamrznila članstvo Venezuele zaradi kršenja demokratičnih načel. Izključitve države Mercosur sicer ne pozna.
Maduro je v pogovoru za nek argentinski radio danes dejal, da Venezuele ne bodo nikoli izključili iz Mercosurja. Argentinskega kolega Mauricia Macrija je obtožil, da želi vzpostaviti blokado Venezuele, ameriškega predsednika Donalda Trumpa pa, da se želi dokopati do obsežnih venezuelskih zalog nafte.
5