Veliki škandal hrvaškega pravosodja: revni partnerki bogatega pokojnika odrekli pravico do dedovanja

Bogata družina jo je vlačila po blatu

Kot piše hrvaški Jutarnji list, morilec, čigar motiv za strelski pohod še do danes ni znan, prihaja iz zelo bogate in vplivne družine iz Vinkovcev. Medtem partnerka ubitega, J. M., ni ne bogata ne vplivna in prihaja iz revne družine. "Hrvaško pravosodje si je vzelo pravico, da jo je naslednjih 15 let vlačilo po blatu, jo bolj ali manj neposredno razglašalo za njegovo priležnico iz koristoljubja, ki je pokojni Z. nikoli ni imel za partnerico, temveč naj bi z njo živel in spal iz usmiljenja," komentira Jutarnji list.

Čeprav sta partnerja skupaj živela več kot šest let in imela notarsko overjeno izjavo, da živita v zunajzakonski skupnosti, je vrhovno sodišče presodilo drugače in ji tako odreklo pravico, da podeduje vse premoženje po preminulem partnerju. To je tako pripadlo njegovemu bratu, ki je preživel strelski napad.

Zgolj čustvena in seksualna zveza?

"Sistem jo je ponižal, degradiral in razvrednotil – razvrednotil je sedem let njenega življenja. Sodišče ni zanikalo, da sta J. M. in pokojni Z. šest let živela skupaj, vendar je odločilo, da nista bila v zunajzakonski skupnosti, temveč 'v čustveni in seksualni zvezi', ki pa kljub temu ni bila partnerska, temveč razmerje, v katerem je imela J. M. 'določene interese, da si zagotovi stanovanjske in materialne pogoje'," je za Jutarnji list povedala odvetnica Željka Radoš Radičević. Ta je zastopala J. M. v postopku pred ustavnim sodiščem, ki je nedavno zadevo vrnilo nižjim sodiščem v ponovno odločanje. Tako se je postopek po 15 letih vrnil na začetek.

Kljub odločitvi ustavnega sodišča bo brat pokojnika do končne odločitve sodišč ostal lastnik bratovega premoženja. Družina je imela sicer med drugim v lasti stanovanja v Zagrebu, na morju in po Slavoniji, zemljišča, delnice in gotovino na več računih.

Se zunajzakonski partnerji morajo poročiti?

Zapuščinska razprava po preminulem je bila zaradi bratovih zahtev prekinjena in J. M. je morala dokazovati, da je s pokojnikom živela v zunajzakonski skupnosti. Zdelo se je, da bo šlo le za formalnost, ker je na Hrvaškem takšna skupnost po treh letih sobivanja izenačena z zakonsko. Tako občinsko kot županijsko sodišče sta obstoj takšne skupnosti potrdila, zataknilo pa se je na vrhovnem sodišču, ki je z argumentom, da pokojnik ni imel namere skleniti zakonske zveze, razveljavil odločitve nižjih sodišč.

"To je bilo veliko presenečenje, saj namen sklenitve zakonske zveze ni nikakršen pogoj za ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti – prav nasprotno, številni pari sklenejo zunajzakonsko skupnost prav zato, ker se ne želijo poročiti," je pojasnila odvetnica Radoš Radičević.

Če ne kuhaš in čistiš, ni dediščine

Sodišče je argumentiralo tudi, da partnerja nista živela v ekonomski skupnosti, ker naj J. M, ki je bila študentka, ne bi finančno prispevala za kritje stroškov gospodinjstva, čeprav niti to ni pogoj za obstoj zunajzakonske skupnosti. Poleg tega pa naj za pokojnika ne bi kuhala, čistila stanovanja in prala, kot je pričal njegov brat.

Sodna kalvarija se je vlekla, županijsko sodišče je kar štirikrat odločalo o isti stvari in na koncu odločilo v skladu z odločitvijo vrhovnega sodišča. Leta 2013 je sodba postala pravnomočna, bratu je pripadla dediščina po pokojniku, zadeva pa je romala na ustavno sodišče. Letos, torej po 12 letih od pravnomočne sodbe, je ustavno sodišče odločilo, da se mora proces začeti od začetka.

Tudi če sploh ne bi kuhala in čistila ...

J. M. si lahko tako prvič obeta uspeh, saj je ustavno sodišče opozorilo nižja sodišča, da morajo upoštevati, da je popolnoma nepomembno, ali se nameravata zunajzakonska partnerja kasneje poročiti. Enako velja glede ekonomske skupnosti. "Tudi če J. M. nikoli ne bi skuhala kosila ali večerje zase in za pokojnega Z., nikoli oprala perila ali opravljala kakršnihkoli gospodinjskih opravil, kar je nelogično in praktično nemogoče glede na to, da sta več kot šest let živela skupaj in si delila vsakdan, to še ne pomeni, da ni bila del življenjske skupnosti s pokojnikom," piše v sodbi ustavnega sodišča.

Ni prava, ker ni gospodinja in ker je revna

Odvetnica J. M. meni, da gre za očiten primer spolnih in razrednih stereotipov, ker naj J. M. ne bi bila "prava" življenjska partnerica, ker naj ne bi opravljala gospodinjskih del. A pričala je, da je ta dela opravljala, sodišče pa je verjelo tretjim osebam, ki niso imele vpogleda v njuno skupno življenje. "Še bolj porazno je, da je bila skupnost J. M. in njenega partnerja označena kot ekonomsko neenakopravna, ker je bila J. M. 'dekle iz družine s slabšim premoženjskim stanjem'," je za Jutarnji list še opozorila njena odvetnica.

Časnik še neuradno navaja, da se je J. M. neuspešno poskušala pogoditi s pokojnikovim bratom, pristala bi na bistveno manj premoženja, kot bi ji sicer pripadlo. Ta na to naj ne bi pristal.

Diplomirala je s temo ...

J. M., ki ostaja samska, je diplomirala na Pravni fakulteti v Osijeku, kot je obljubila svojemu pokojnemu partnerju. Tema njenega diplomskega dela je bila Dedovanje in zapuščinski postopek. Ne dela v stroki, še piše Jutarnji list.