Na Bavarskem uničenih okoli tisoč odmerkov cepiva

Na Bavarskem je neuporabnih okoli tisoč odmerkov cepiva proti covidu-19, potem ko se je prekinila hladilna veriga Pfizerjevega cepiva. Merilci so namreč kazali čudne vrednosti, ko je cepivo prispelo na končno lokacijo. Razlog za uničeno cepivo je transport v neprimernih hladilnih torbah, je razkril nemški tednik Der Spiegel.

Tednik je v okviru preiskave odkril, da bavarske oblasti za transport uporabljajo torbe, ki niso predvidene za transport zdravil, še posebej pa ne takšnih, ki so občutljiva na temperaturo. Glede na njihovo poizvedovanje, se je bavarsko ministrstvo za zdravje pri nakupu transportnih škatel odločilo za preprosto hladilno torbo švedskega proizvajalca Dometic, ki je primerna predvsem za hlajenje pijač, povzemajo nemški mediji.

Na to je že pred tem opozoril eden od zdravnikov na Bavarskem, saj da transporterji delujejo kot navadne hladilne torbe za piknike, piše STA.

Do razkritja je prišlo, ko so v več bavarskih mestih merilci prejšnji teden pokazali, da je cepivo bilo nad oz. pod dovoljeno temperaturo. Nekaj časa naj bi bilo celo zamrznjeno. Zaradi napak v transportu so morali uničiti okoli tisoč odmerkov.

Cepivo proti covidu-19 ameriškega Pfizerja in nemškega BioNTecha je občutljivo na temperaturo in ga je treba hraniti pri -70 stopinjah Celzija. Če se ga ne hrani pravilno, je cepivo neuporabno.

Tiskovni predstavnik bavarskega ministrstva za zdravje je kasneje potrdil, da so za transport uporabili hladilne torbe Dometica. Vendar gre za medicinsko različico, ki se jo uporablja za transport zdravil, ki so občutljiva na temperaturo, je poudaril.

Vendar to glede na razkritje ni čisto res, saj tudi medicinska različica glede na opis izdelka ni bila izdelana za transport zdravil. To je za Spiegel zagotovila tudi tiskovna predstavnica švedskega proizvajalca, piše STA.

Norveška vlada je v okviru prizadevanj za ustavitev pandemije covida-19 pripravila zakon, ki bi ji dal pooblastila za uvedbo policijske ure, je danes sporočila norveška pravosodna ministrica Monica Maeland. "Upamo, da to ne bo nikoli potrebno. Kljub temu ta teden pošiljamo osnutek zakona o policijski uri v razpravo," je dejala.

Kot je poudarila na današnji novinarski konferenci v Oslu, je mogoče o uvedbi tega ukrepa razmišljati le v "ekstremnih" okoliščinah, na primer ob izjemno množičnem prenosu okužb ali ob pomanjkanju zmogljivosti v bolnišnicah in zdravstvenih domovih. "Danes na srečo ni tako, vendar moramo biti pripravljeni," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejala Maelandova.

Osnutek zakona, ki bo omogočil pravno podlago za odločitev o uvedbi policijske ure, je začela vlada pripravljati v začetku lanskega novembra. Kot je zagotovila Maelandova, bo v proces odločanja o uvedbi policijske ure vključen norveški parlament, storting.

Norveški minister za zdravje Bent Hoie je poudaril, da je treba najprej sprejeti "številne druge ukrepe", preden bi lahko uvedli policijsko uro.

Na Norveškem beležijo relativno nizko stopnjo okužb z novim koronavirusom, vendar pa v zadnjih tednih število okužb narašča. V zadnjem decembrskem tednu se je število novih okužb v primerjavi s tednom prej povečalo za 16 odstotkov, so sporočili z norveškega inštituta za javno zdravje.

V tej skandinavski državi so doslej potrdili 452 smrti zaradi novega koronavirusa, okužilo pa se je približno 51.200 ljudi. Na Norveškem so potrdili tudi britanski in južnoafriški sev novega koronavirusa, piše STA.

Na Portugalskem so v zadnjem dnevu potrdili rekordnih več kot 10.000 okužb z novim koronavirusom, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Porutgalska vlada je danes priznala, da so tamkajšnje bolnišnice zaradi pandemije covida-19 pod velikim pritiskom, predsednik države Marcelo Rebelo de Sousa pa je zaradi stika z okuženim v samoizolaciji, piše STA.

Kornservativni portugalski predsednik je samoizolacijo začel manj kot tri tedne pred prvim krogom predsedniških volitev 24. januarja, na katerih velja za favorita. Kot so sporočili iz njegovega urada, je bil 72-letnik v stiku z enim od svojih sodelavcev, ki je bil danes pozitiven na testu za novi koronavirus. Predsednik je zato preventivno v samoizolaciji.

Portugalska z okoli desetimi milijoni prebivalcev se po rahljanju ukrepov za božič sooča z novim porastom števila okužb z novim koronavirusom. V zadnjih 24 urah so potrdili 10.027 novih okužb, kar je največ na dnevni ravni od izbruha pandemije covida-19. Ta je na Portugalskem doslej zahtevala skoraj 7400 življenj, potrdili pa so več kot 446.000 okužb.

Povečuje se tudi število covidnih bolnikov v portugalskih bolnišnicah. Na oddelkih za intenzivno nego jih je trenutno 513. "Znova se soočamo z ogromnim pritiskom na zdravstvo," je danes dejala ministrica za zdravje Marta Temido, piše STA.

Trinajst držav članic EU je danes pozvalo Bruselj, naj pomaga vzhodnim sosedam pri cepljenju državljanov proti covidu-19. V skupnem pismu Evropski komisiji so zapisali, da morajo pomoč ponuditi tudi vzhodnim sosedam, ki niso članice EU, podobno kot to že velja za države Balkana, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Zunanji ministri Bolgarije, Hrvaške, Češke, Danske, Estonije, Finske, Madžarske, Latvije, Litve, Poljske, Romunije, Slovaške in Švedske so v skupnem pozivu, ki ga je videl AFP, opozorili, da meje EU ne bodo varne, če ne bodo ponudili pomoči vzhodnim sosedam.

"Verjamemo, da naše meje ne bodo varne, če ne bomo ponudili naše podpore neposrednim sosedom," so zapisali. "Naši vzhodni partnerji so večkrat izrazili, kako cenijo pomoč EU pri covidu-19 in so zaprosili za pomoč pri dostopu do cepiva," so dodali.

V Evropski uniji bodo v kratkem začeli cepiti že z drugim cepivom proti covidu-19, potem ko je Evropska agencija za zdravila (Ema) danes priporočila izdajo pogojnega dovoljenja za uporabo cepiva ameriškega podjetja Moderna. Evropska komisija sicer skuša zagotoviti dodatne odmerke odobrenih cepiv, vendar se sooča s težavami pri proizvodnih kapacitetah, piše STA.

EU je že ponudila pomoč pri cepljenju zunaj svojih meja, med drugim Zahodnemu Balkanu. Prejšnji mesec so tudi sprejeli program pomoči v višini 70 milijonov evrov, ki jih bodo namenili za kritje stroškov cepiva v teh državah.

Zunanji ministri so danes v pismu pozvali k podobni pomoči državam v okviru Vzhodnega partnerstva, to so Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Gruzija, Moldavija in Ukrajina. "Verjamemo, da mora EU preseči trenutne pobude ter podobno pozornost in podporo nameniti drugim sosedam EU - državam Vzhodnega partnerstva," so še zapisali ministri.

Tiskovni predstavnik Evropske komisije je danes potrdil, da so prejeli poziv in da potekajo pogovori o tem, piše STA.

Avstrijski kancler Sebastian Kurz je po ostrih kritikah zaradi prepočasnega poteka cepljenja proti covidu-19 danes pozval k čim hitrejši razdelitvi in uporabi cepiva, ki je na voljo. "Cepljenje spreminja pravila igre v boju proti pandemiji," je poudaril in dodal, da zato noben odmerek cepiva ne sme ostati v skladiščih, piše STA.

Po poročanju avstrijskih medijev je kancler še izpostavil, da imajo še posebej starejši in ranljive skupine pravico biti cepljeni, kakor hitro je mogoče. Zato so se na torkovem srečanju s predstavniki obrambnega ministrstva, ministrstva za zdravje in avstrijskih dežel dogovorili, da bodo množično cepljenje prebivalstva začeli prej, kot je bilo sprva predvideno.

"Ne bomo čakali na 12. januar," je poudaril Kurz. Dodal je, da so pri cepljenju ključni hitrost in človeška življenja. "Zato ni razloga za to, da so odmerki cepiva več tednov v skladiščih," je dejal kancler.

Dejal je še, da avstrijske oblasti niso mogle vplivati na to, koliko cepiva bo prejela Avstrija, saj je šlo za skupno evropsko nabavo cepiva, pri kateri vsaka članica unije dobi pravičen delež. "Ampak lahko poskrbimo za to, da bo vsak odmerek, ki ga dobimo, čim prej razdeljen in uporabljen," je poudaril.

Prednost bodo po njegovih besedah imeli domovi za starejše, ki lahko naročijo cepivo za vse svoje varovance. Če ga ne bodo potrebovali toliko, kot ga bo na voljo, bo preostale odmerke takoj prevzela vojska, da bi lahko čim hitreje cepili starejše zunaj ustanov in zdravstveno osebje, je pojasnil Kurz.

Avstrijska ministra za obrambo Klaudia Tanner ter za zdravje Rudi Anschober sta ustanove v vseh deželah danes pozvala, naj naročijo cepivo. Po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA so iz avstrijskih domov za ostarele za ta teden doslej naročili nekaj več kot 21.000 odmerkov cepiva, za prihodnji teden več kot 43.000. Doslej so cepili okoli 6.800 ljudi.

Število novih okužb z novim koronavirusom v Avstriji v zadnjem času znova narašča. Po pisanju časnika Krone naraščanje števila okužb beležijo že četrti dan zapored. V zadnjem dnevu so jih potrdili 2469, umrlo je 68 obolelih s covidom-19.

Je pa opaziti rahel upad števila covidnih bolnikov v avstrijskih bolnišnicah. Trenutno se jih tam zdravi 2383, med njimi 361 na oddelkih za intenzivno nego.

Največ novih okužb, 502, so v zadnjem dnevu potrdili v Zgornji Avstriji, sledijo Spodnja Avstrija s 451, Dunaj s 443 ter avstrijska Štajerska s 382 novimi primeri. Na avstrijskem Koroškem so potrdili 80 novih okužb, kar je najmanj med vsemi avstrijskimi deželami, piše STA.

V Bolgariji narašča zaskrbljenost zaradi poročil o obstoju črnega trga, povezanega z novim koronavirusom. Bolgarska televizija Nova TV je poročala o nezakoniti prodaji krvne plazme na črtnem trgu, bolgarski strokovnjaki pa opozarjajo na nevarnost domnevnega tovrstnega zdravljenja, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.

Pandemija je spremenila tudi trgovanje na črnem trgu, kjer zdaj prodajajo krvno plazmo, za katero preprodajalci trdijo, da je učinkovito zdravilo proti covidu-19, cena za njeno enoto pa dosega tudi več kot 2500 evrov, poročanje bolgarske Nova TV povzema Tanjug.

Ekipa Nove TV se je kot domnevni kupec srečala s posredniki na dvorišču ene glavnih bolnišnic v bolgarski prestolnici Sofija. "Z nami začnejo pogovor, povemo, da želimo kupiti krvno plazmo, in povedo nam, da lahko pomagajo," so poročali novinarji, piše STA.

Maria Petrova, bolgarska strokovnjakinja za medicinsko pravo, ocenjuje, da so poročila zaskrbljujoča. Transfuzija krvne plazme ni splošno zdravilo in če se zdravniki ne odločijo tako, bi lahko samoiniciativna uporaba škodovala. Ta terapija ni bila potrjena in temelji le na predhodnih študijah, pomembno je, da ljudje to vedo, je poudarila Petrova.

Kot je dodala, kazenski zakonik tovrstno dejavnost uvršča med kazniva dejanja, po drugi strani pa gre tudi za kršitev pravil, po katerih se v medicinske namene jemlje kri ali krvna plazma.

"Na spletni strani Evropske komisije lahko vidite, da podatke o koristih uporabe krvne plazme za zdravljenje covida-19 še vedno zbirajo in raziskujejo," je opozorila Petrova, poročanje bolgarskega portala Novinite povzema Tanjug, piše STA.

Oblasti v Švici načrtujejo pettedensko podaljšanje omejitvenih ukrepov, ki so jih uvedle za zajezitev širjenja novega koronavirusa, tako da bi veljali do konca februarja, je danes sporočila švicarska vlada. Odločitev o tem naj bi vlada prejela predvidoma prihodnji teden po posvetovanju s kantonalnimi oblastmi, piše STA.

Švica je sredi decembra uvedla enomesečno delno ustavitev javnega življenja, zaprte so restavracije, športne dvorane in rekreacijski centri, vlada pa je ljudi pozvala, naj ostanejo doma.

Podaljšanje teh ukrepov je potrebno, ker je že mogoče napovedati, da se število okužb v prihodnjih tednih ne bo znatno zmanjšalo, je danes sporočila vlada, poroča agencija Reuters na spletni strani.

Ker stopnja okužb ostaja visoka, oblasti razmišljajo o uvedbi še strožjih ukrepov, vključno z zaprtjem trgovin in obveznim delom od doma.

"V tej pandemiji moramo preteči maraton in zdaj se začne težji del, ko ljudje postajajo utrujeni in želijo odnehati," je na novinarski konferenci dejal švicarski minister za zdravje Alain Berset.

V Švici so od začetka pandemije potrdili 470.789 primerov okužbe z novim koronavirusom, kar predstavlja več kot 5,4 odstotka prebivalstva, umrlo pa je 7434 bolnikov s covidom-19. Potrdili so tudi najmanj 28 primerov britanskega seva novega koronavirusa, ki je bolj nalezljiv in ki se zdaj po Bersetovih besedah širi po državi, kar še krepi bojazni o hitrem naraščanju števila okužb, še piše STA.

Operacija cepljenja Američanov proti novemu koronavirusu se je po praznikih malce pospešila in do zdaj so po podatkih centra za nadzor nad nalezljivimi boleznimi (CDC) cepili skoraj pet milijonov ljudi. Po ZDA so do zdaj razdelili 17 milijonov odmerkov cepiva.

Direktor oddelka za nalezljive bolezni pri Nacionalnem inštitutu za zdravje ZDA Anthony Fauci je v torek dejal, da zdaj na dan cepijo okrog pol milijona ljudi, kmalu pa jih bodo milijon na dan. Zaradi tega naj bi bil cilj novoizvoljenega predsednika ZDA Josepha Bidna, da v prvih sto dneh njegovega vladanja cepijo sto milijonov ljudi, realističen, navaja STA.

Precepljenost bi lahko dosegli do zgodnje jeseni

Fauci je omenil, da so v mestu New York leta 1947 v manj kot mesecu dni cepili šest milijonov ljudi proti vodenim kozam. Med njimi tudi njega kot šestletnega otroka. Fauci meni, da lahko to ponovijo po ZDA tudi proti koronavirusu. Po njegovem mnenju bodo precepljenost populacije dosegli do zgodnje jeseni, ko bodo cepili od 70 do 85 odstotkov prebivalstva ZDA, kar je okrog 280 milijonov ljudi, še poroča STA.

V zvezni državi New York nameravajo do konca tedna razdeliti 911 tisoč odmerkov cepiva, pojavljajo pa se težave, saj se številni zdravstveni delavci nočejo cepiti. Guverner Andrew Cuomo je obenem zagrozil s sankcijami bolnišnicam, ki ne cepijo dovolj hitro. Obenem želi kaznovati tiste, ki se bodo cepili prek vrste. Župan mesta New York Bill DeBlasio mu ugovarja in meni, naj se pri cepljenju uporablja tudi zdrava pamet, ker je, kot kaže, najpomembnejše, da se ga pospeši. V državi New York so v torek našteli 149 smrtnih primerov. Hospitaliziranih je 8.950 ljudi, do zdaj so opravili 26 milijonov testov, v torek pa je bilo od več kot sto tisoč opravljenih testov pozitivnih 8,3 odstotka, piše STA.

Guverner Kalifornije Gavin Newsom je zaradi zaostajanja pri cepljenju dejal, da bi bilo treba dati več fleksibilnosti zdravstvenim ustanovam, da bi raje cepili nekoga, ki še ni na vrsti, kot pa da bi šla cepiva v nič.

V Daytona Beachu na Floridi se že dva dni ubadajo z dolgimi vrstami avtomobilov s starejšimi od 65 let, ki se želijo cepiti, v Južni Karolini pa je guverner Henry McMaster zdravstvenim delavcem zagrozil, naj se cepijo do 15. januarja, sicer jih bo postavil na konec vrste. Do zdaj so v Južni Karolini cepili le 43 tisoč ljudi.

Tudi v Severni Karolini zamujajo in številni domovi za ostarele poročajo, da se osebje noče cepiti. Guverner Roy Cooper je na pomoč pri distribuciji cepiva poklical nacionalno gardo. Do zdaj so v državi cepili 108 tisoč ljudi. Iz Arizone so v torek poročali o rekordnem številu 253 mrtvih na dan, v bolnišnicah pa se zaradi covid-19 zdravi 4.789 ljudi, še navaja STA

V Latviji se je več vojakov, ki so tam nameščeni v okviru Natove misije, okužilo z novim koronavirusom. Vsi so v karanteni, njihove stike pa so izolirali, je predstavnik latvijskega obrambnega ministrstva potrdil za latvijsko tiskovno agencijo Leta. Pri Slovenski vojski so za STA zagotovili, da slovenski vojaki, ki so tam na misiji, niso okuženi.

Latvijsko ministrstvo za obrambo ni podalo informacij o državljanstvu, številu ali zdravstvenem stanju okuženih. Po informacijah kanadske televizije CBC pa naj bi šlo za več kanadskih vojakov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Pri Slovenski vojski so pojasnili, da po njihovih informacijah med okuženimi ni slovenskih pripadnikov. Ob tem so pojasnili, da v Latviji zelo strogo upoštevajo vse ukrepe za zajezitev novega koronavirusa in ravnajo v skladu s predpisi.

Trenutno je v Latviji 40 pripadnikov Slovenske vojske. Tam so nameščeni v okviru Natove misije Okrepljena prednja prisotnost. Poveljuje jim Kanada.

Latvija se z okoli 1,9 milijona prebivalcev še vedno bori s porastom števila okužb z novim koronavirusom. Od začetka epidemije so potrdili skoraj 44 tisoč okužb, umrlo je 722 ljudi. (STA)

Na Hrvaškem so v zadnjih 24 urah ob 9.919 testih potrdili 1.896 novih okužb z novim koronavirusom, umrlo pa je 44 bolnikov s covid-19, je danes objavil nacionalni štab civilne zaščite. Na Hrvaškem zaenkrat ne načrtujejo, da bi omilili epidemiološke ukrepe, ki so jih zaostrili decembra lani.

Danes objavljeno število okuženih je nekoliko višje, kot je bilo prejšnjo sredo, ko so potrdili 1.850 novih okužb. Prejšnjo sredo so opravili tudi občutno manj testov - 6.322. Sredo pred tem so ob 10.194 testih potrdili 2.763 novih okužb.

Glede na danes objavljene podatke lokalnih štabov civilne zaščite so v minulih 24 urah v Primorsko-goranski županiji zabeležili 213 okužb. V Međimurski županiji so našteli 132 novih okužb. Iz iIstrske županije pa poročajo o 50 novih primerih.

Vodja štaba civilne zaščite v istrski županiji Dino Kozlevac je ob objavi današnjih podatkov izjavil, da ob dobrih trendih in bolj ugodni epidemiološki situaciji v hrvaški Istri še zmeraj ne razmišljajo o omilitvi epidemioloških ukrepov. Večina obstoječih ukrepov velja do 8. januarja.

Na Hrvaškem je trenutno 6.985 aktivnih primerov okužbe. V bolnišnicah se zdravi 2.264 bolnikov s covid-19, od katerih jih 209 potrebuje podporo medicinskih ventilatorjev. V državi so doslej potrdili skoraj 216.300 okužb z novim koronavirusom in skupaj 4.223 smrtnih žrtev covid-19. Medtem je okrevalo več kot 205 tisoč ljudi, v samoizolaciji je 18.258 ljudi. Doslej so testirali nekaj manj kot 1,051.600 ljudi, so še sporočili. (STA)

Na Češkem so v zadnjih 24 urah potrdili še 17.278 okužb z novim koronavirusom, izhaja iz podatkov češkega ministrstva za zdravje. Gre za najvišje število potrjenih primerov v enem dnevu od začetka epidemije.

V državi z 10,7 milijona prebivalci, je trenutno z novim koronavirusom aktivno okuženih 126.348 ljudi, v bolnišnicah se jih zdravi sedem tisoč. Od začetka epidemije so v državi potrdili nekaj manj kot 777 tisoč okužb, umrlo je 12.436 covidnih bolnikov.

Na Češkem v zadnjem času narašča število hospitalizacij, kar predstavlja vse težji zalogaj za bolnišnice, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Že več kot teden dni v državi velja najvišja, peta stopnja ogroženosti zaradi širjenja novega koronavirusa, kar s sabo prinaša stroge ukrepe za zamejitev okužb. Na javnih mestih se lahko srečata največ dve osebi. Trgovine so z izjemo živilskih trgovin, drogerij in lekarn zaprte. (STA)

Armenski predsednik Serž Sarkisjan je bil pozitiven na testiranju za novi koronavirus in je trenutno v samoizolaciji v Londonu, kjer je s svojo družino preživljal novoletne praznike, je v torek sporočil njegov urad v Erevanu.

Kot so pojasnili, je 67-letnik odšel na testiranje, ker je imel simptome okužbe z novim koronavirusom. V Londonu se je mudil, ker je tam praznoval novo leto z družino in vnuki, pa tudi zaradi operacije na nogi, so dodali. Svojo predsedniško vlogo bo začasno opravljal na daljavo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Vloga predsednika je v Armeniji predvsem protokolarne narave, saj so izvršna pooblastila pretežno v rokah premierja Nikole Pašinjana. Tudi on sam se je junija skupaj z družino okužil z novim koronavirusom.

Kavkaška država s približno tremi milijoni prebivalcev se le s težavo sooča s pandemijo covid-19. Glede na zadnje, v torek objavljene podatke so doslej našteli približno 160 tisoč potrjenih primerov in 2.878 smrti.

Oblasti so bile deležne kritik zaradi ukrepanja, češ da so prepozno zaprle meje države in da so državljani zmedeni zaradi nasprotujočih si sporočil pristojnih.

Razmere so se še zaostrile v šesttedenskem obdobju spopadov z Azerbajdžanom za nadzor nad Gorskim Karabahom. V začetku novembra se je konflikt končal z mirovnim dogovorom, h kateremu je prispevala Rusija. V spopadih je življenje izgubilo več kot šest tisoč ljudi. (STA)

Nizozemska je danes postala zadnja država v Evropski uniji, ki je začela cepiti proti covid-19. Kot prvo so cepili medicinsko sestro v domu starejših v vasi Veghel na jugu države.

Glede na strategijo cepljenja bodo prve cepili zdravstvene delavce. Medtem ko so danes simbolno zagnali kampanjo cepljenja, bodo centri za cepljenje po državi pripravljeni šele prihodnji teden.

Nizozemska vlada je sicer načrtovala začetek cepljenja šele kasneje, vendar je po številnih kritikah pospešila priprave na začetek kampanje. Okoli 280 tisoč odmerkov cepiva je sicer že več dni v skladišču na vzhodu države.

Premier Mark Rutte je priznal, da so ravnali narobe in da bi se morale oblasti bolje pripraviti na začetek množičnega cepljenja.

Druge države EU so začele proti covid-19 cepiti že konec lanskega leta. (STA)

V Španiji so v torek potrdili 23.700 novih primerov okužbe z novim koronavirusom, kar je največ v zadnjih dveh mesecih. Kar dve tretjini vseh primerov so zabeležili v treh pokrajinah - Kataloniji, Madridu in Valencii. Številne izmed skupno 19 pokrajin zaostrujejo ukrepe za zajezitev širjenja okužb.

Novo potrjeno število okužb v 24 urah je za deset tisoč primerov višje kot pred tednom dni, je v torek zvečer sporočilo špansko zdravstveno ministrstvo. Samo v Kataloniji so našteli nekaj več kot sedem tisoč okužb. Število novih okužb na 100 tisoč prebivalcev se je v dveh tednih v Španiji povzpelo na 296, kar je največ od 27. novembra, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Zaradi naraščajočega števila okužb je več t. i. avtonomnih pokrajin v torek napovedalo zaostritev ukrepov za zajezitev epidemije.

Valencia je denimo podaljšala zaprtje regije do 31. januarja. Prebivalci jo lahko zapustijo le zaradi nujnih razlogov, kot je odhod na delo ali k zdravniku. Prebivalci drugih pokrajin pa lahko v Valencio prav tako vstopijo le v izjemnih primerih. Poleg tega bo od četrtka od 22. ure, dve uri bolj zgodaj kot doslej, v veljavi nočna prepoved gibanja. Restavracije, bari in drugi gostinski lokali se bodo morali zapreti že ob 17. uri.

Zaostritve ukrepov sta naznanili tudi Extremadura na meji s Portugalsko, ki ima s 638 primeri najvišjo t. i. 14-dnevno incidenco med pokrajinami v državi, in La Rioja.

Regionalna vlada v Kataloniji je že v ponedeljek sporočila, da bodo od četrtka za deset dni zaprte meje med občinami v pokrajini. V tem času morajo ostati zaprta tudi nakupovalna središča, fitnesi in vse trgovine s površino, večjo od 400 kvadratnih metrov.

Španijo je pandemija novega koronavirusa hudo prizadela. V 47-milijonski državi so doslej potrdili skupno skoraj dva milijona okužb, več kot 51 tisoč obolelih s covid-19 je umrlo. (STA)

V Angliji se je danes uradno začela že tretja ustavitev javnega življenja v pandemiji covid-19, čeprav bodo poslanci šele danes razpravljali in glasovali o ukrepih. Premier Boris Johnson je že v torek dejal, da spričo zaostrenih razmer ni imel druge možnosti kot uvedbe vnovičnega zaprtja, kakršno velja tudi v drugih delih Združenega kraljestva.

Ustavitev javnega življenja, ki vključuje zapuščanje domov le izjemoma in zaprtje šol za veliko večino otrok, je Johnson naznanil v ponedeljek. V torek je znova pojasnjeval odločitev, češ da ni imel druge izbire. Med drugim je trenutno v bolnišnicah v Angliji 40 odstotkov bolnikov s covid-19 več kot v prvem valu spomladi.

Ni mogel zagotoviti, da se bodo lahko še pred poletnimi počitnicami v šole vrnili vsi otroci, je pa izrazil optimizem in upanje, da se bodo razmere spremenile že pomladi, poroča britanski BBC.

Danes ga čaka še nagovor v parlamentu, ki bo naknadno razpravljal in predvidoma zvečer glasoval o že uveljavljenih ukrepih. Težave pri potrjevanju ureditve, ki omogoča zaprtje javnega življenja do konca marca, ni pričakovati, saj so ji podporo napovedali tudi opozicijski laburisti.

Epidemiološke razmere v Veliki Britaniji so močno zaostrene. V torek je število novo potrjenih primerov prvič doslej preseglo 60 tisoč. Glede na ocene je bil minuli teden v Angliji z novim koronavirusom okužen eden od 50 ljudi v zasebnih gospodinjstvih. V posebej prizadetem Londonu je ta delež eden od 30.

V Angliji smejo ljudje po novem domove zapuščati le izjemoma - za odhod k zdravniku, po nakupih nujnih življenjskih potrebščin, rekreacijo ali odhod na delo, ki ga ni mogoča opraviti od doma. Pouk v šolah in na fakultetah bo najmanj do konca polletja potekal na daljavo. Jasli medtem ostajajo odprte.

Zaprte bodo neživilske trgovine, restavracije in zabaviščni objekti, ne bodo pa denimo zaustavili profesionalnih športov, kot je angleška profesionalna nogometna liga.

Strogi ukrepi za zamejitev širjenja novega koronavirusa so trenutno v veljavi tudi drugod po Združenem kraljestvu. Na Škotskem je ustavitev javnega življenja v veljavi od ponedeljka do konca januarja, v Walesu že od 20. decembra in najmanj do 18. januarja, Severna Irska pa je za šest tednov uvedla zaprtje 26. decembra.

Veliko upanja Johnson polaga v cepljenje proti covid-19. Kot je dejal v torek, so doslej v Veliki Britaniji cepili že več kot 1,3 milijona ljudi, približno polovico iz starostne skupine nad 80 let, povzema nemška tiskovna agencija dpa. (STA)