Na Hrvaškem v zadnjem dnevu 24 okužb

V ZDA so v zadnjih 24 urah potrdili več kot 46 tisoč novih okužb z novim koronavirusom, 532 ljudi je umrlo za boleznijo covid-19, kažejo podatki Univerze Johnsa Hopkinsa. Število novih okužb v ZDA je bilo v ponedeljek, drugi dan zapored, nekoliko nižje, potem ko so prejšnji teden pet dni beležili po več kot 60 tisoč okužb dnevno.

Ameriški predsednik Donald Trump je presodil, da se virus ponekod na jugu in zahodu ZDA umirja, kar je po njegovem mnenju zelo spodbudno. Trump je na rednem brifingu za novinarje o koronavirusu v ponedeljek poudaril, da je število okužb v primerjavi s prejšnjim tednom upadlo za skoraj šest odstotkov. "Spodbuden znak, zelo spodbuden," je dejal in dodal, da se virus umirja. Po njegovih besedah oblasti v ZDA tudi pričakujejo, da bo cepivo proti koronavirusni bolezni 19 na voljo "precej pred koncem leta", še poroča STA.

Skupaj so v ZDA, ki jih je pandemija covid-19 najhuje prizadela, do zdaj potrdili več kot 4,7 milijona okuženih z novim koronavirusom, umrlo je več kot 155 tisoč ljudi. Po svetu so do zdaj skupaj potrdili že več kot 18 milijonov okužb, covid-19 pa je zahteval že skoraj 694 tisoč življenj, piše STA.

V Italiji je protitelesa proti novemu koronavirusu po oceni italijanskega statističnega urada Istat razvilo skoraj 1,5 milijona ljudi, kar je okoli 2,5 odstotka Italijanov. To je šestkrat več od števila potrjenih primerov okužbe v Italiji. Zabeležili so jih okoli 248 tisoč.

Na podlagi začasnih rezultatov raziskave ocenjujejo, da je protitelesa razvilo okoli 2,5 odstotka od približno 60 milijonov prebivalcev Italije oziroma 1.482.000 ljudi. Pri tem so velike razlike med posameznimi deli države. V Lombardiji, ki je najhuje prizadeta italijanska dežela v epidemiji covid-19, je protitelesa razvilo 7,5 odstotka ljudi. Na jugu Italije pa ta delež znaša manj kot en odstotek.

V državi so sicer doslej potrdili več kot 248 tisoč primerov novega koronavirusa, pri čemer je umrlo več kot 35 tisoč bolnikov s covid-19. V ponedeljek popoldne je zdravstveno ministrstvo sporočilo, da so v zadnjih 24 urah potrdili 159 novih okužb, umrlo je 12 ljudi, poroča STA.

Fraport namerava zaradi padca dobička odpustiti med 3000 in 4000 zaposlenih

Upravljavec letališč Fraport, ki med drugim upravlja tudi Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana, namerava zaradi padca dobička in posledic pandemije covid-19 odpustiti med 3000 in 4000 zaposlenih. Število zaposlenih je že zmanjšal Fraport Slovenija, ki je imel v polletju 6,1 milijona evrov izgube iz poslovanja in 58-odsotni padec prihodkov.

Izvršni direktor Stefan Schulte je v poročilu za prvo polletje zapisal, da bo število potnikov tudi v letih 2022 in 2023 še vedno za 15 do 20 odstotkov nižje, kot je bilo leta 2019, kar pomeni, da bodo imeli na dolgi rok manj dela. Trenutno ima Fraport sicer okrog 22 tisoč zaposlenih.

Družba, ki je v večinski lasti nemške zvezne države Hessen, je trenutno v programu nemške državne pomoči, da bi preprečil množična odpuščanja. V Frankfurtu približno 16 tisoč zaposlenim plačo subvencionira država v okviru protikoronskega programa, ki so ga zagnali marca.

Število njihovih delovnih ur so zmanjšali za 60 odstotkov, operativne stroške pa za 30 odstotkov, predvsem na račun zaprtja terminalov.

Kljub temu pa je Fraport v drugem četrtletju zabredel globoko v rdeče številke. Izguba je dosegla 182 milijonov evrov, potem ko so imeli v enakem obdobju lani 127 milijonov evrov dobička. Prihodki so upadli za približno tri četrtine na 250 milijonov evrov, saj je letalski promet skoraj povsem zastal.

Fraport Slovenija, ki je v 100-odstotni lasti Fraporta, je v polletju beležil 9,4 milijona evrov prihodkov. Samo v drugem četrtletju so prihodki upadli za 80 odstotkov na 2,5 milijona evrov, izguba iz poslovanja pa je dosegla 3,7 milijona evrov.

Že sredi julija so v Fraportu Slovenija začeli vročati odpovedi pogodb o zaposlitvi 82 zaposlenim, ki so bili uvrščeni na seznam presežnih delavcev. Tudi upravljavec ljubljanskega letališča, kjer je zaposlenih okoli 470 ljudi, se namreč zaradi pandemije covid-19 sooča z velikim upadom potniškega prometa in s tem z zmanjšanim obsegom dela. (STA)

Pizza Express bo na Otoku zaprla 67 restavracij

Veriga restavracij Pizza Express bo v Veliki Britaniji zaprla okoli 67 restavracij in ukinila 1100 delovnih mest, so sporočili iz podjetja. Kot so pojasnili, se zaradi pandemije covid-19 soočajo z izzivi brez primere.

Pizza Express ima po svetu 600 restavracij, od tega 449 na Otoku. Ob izbruhu novega koronavirusa se je znašla v velikih težavah in je prisiljena izvesti prestrukturiranje, cilj je tudi prodaja podjetja.

Veriga je sicer v večinski časti kitajske družbe Hony Capital, ki želi svojo prisotnost v Veliki Britaniji zmanjšati za 15 odstotkov. Le tako naj bi lahko zaščitila okoli 9000 delovnih mest na Otoku.

To gostinsko podjetje pa je le zadnje v vrsti, ki je zaradi pandemije napovedalo krčenje poslovanja. 23. marca je bilo v Veliki Britaniji prisiljeno zapreti vse svoje restavracije, ki so vrata znova začele odpirati šele minuli mesec.

Koronavirus je britansko gospodarstvo močno prizadel, posebej pa prav gostinski sektor. Britanska vlada je zato v ponedeljek sprožila kampanjo Jej zunaj in pomagaj, v okviru katere ob ponedeljkih, torkih in sredah v avgustu subvencionira hrano in pijačo v restavracijah, kavarnah in pubih, in sicer v višini deset funtov na osebo. (STA)

V Avstriji za zdaj načrtujejo, da bodo šolsko leto začeli septembra, preučujejo pa, kako kljub pandemiji covid-19, čim dlje zagotavljati običajen pouk. Med drugim razmišljajo tudi o uvedbi tako imenovanega sistema semaforja za tveganje okužbe z novim koronavirusom v šolah, so pojasnili na ministrstvu za šolstvo na Dunaju.

Minister za šolstvo Heinz Fassmann se v novem šolskem letu želi izogniti ponovnemu splošnemu zaprtju šol po vsej Avstriji zaradi pandemije, pa tudi zaprtju šol v več okrožjih. Kot je pojasnila njegova tiskovna predstavnica, bi tudi v primeru, če bi bila Avstrija "rdeča", torej med državami z največjim tveganjem za okužbo, zaprli šole samo v posameznih regijah, kjer bi prešli na šolanje od doma. Omenila je tudi možnost, da bi zaprli le posamezne šole ali razrede oziroma da bi odredili karanteno le posameznim učencem.

Zelena barva pa bi pomenila povsem običajen začetek šolskega leta ob upoštevanju higienskih ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa.

Stanju na "semaforju" bi v avstrijskih šolah prilagajali tudi pravila glede nošenja mask, športnih aktivnosti in petja pri pouku glasbe. Natančnejše kriterije naj bi sicer določili pred začetkom šolskega leta. To naj bi se v nekaterih deželah začelo 6. septembra, v drugih, tudi na avstrijskem Koroškem in Štajerskem pa 13. septembra.

Na ministrstvu si prizadevajo, da bi kljub pandemiji šolarjem, učiteljem in staršem zagotovili čim večjo varnost pred okužbo.

V Avstriji so šole zaradi pandemije zaprli marca, postopoma so jih začeli odpirati 16. maja. Šolske počitnice so se začele 4. oziroma 7. julija. Od odprtja šol so po poročanju agencije APA potrdili okužbo z novim koronavirusom pri okoli stotih od skupno 1,3 milijona učencev ter pri 15 od skupno 130 tisoč učiteljev. (STA)

Na Poljskem so danes zabeležili 680 novih okužb s koronavirusom, kar je nov dnevni rekord v državi, je sporočilo poljsko ministrstvo za zdravje. Padel je sicer sobotni rekord, ko so zabeležili 658 okužb z novim koronavirusom.

Skupno so na Poljskem doslej zabeležili 48.149 okužb z virusom SARS-CoV-2. Od začetka pandemije so zabeležili tudi 1738 smrtnih žrtev covid-19, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Virus se, kot kaže, širi tudi po poljskem parlamentu. Okužbo s koronavirusom so že potrdili pri treh senatorjih, še nekaj pa jih čaka na rezultate testiranja.

Zaenkrat so v obeh domovih parlamenta v Varšavi preložili vsa zasedanja in seje. Vendar pa ne tudi slavnostne prisege predsednika republike Andrzeja Dude za nov mandat, ki je predvidena za danes. Slovesnost naj bi v parlamentu vseeno izvedli, vendar ob upoštevanju vseh ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa, so napovedali. (STA)

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je danes posvaril pred dolgoročnimi posledicami zaprtja šol v času pandemije covid-19. Med drugim je pozval k ponovnemu odprtju šol, sedaj, ko so razmere glede koronavirusa pod nadzorom, in obsežnejšemu financiranju izobraževanja.

Z namenom zajezitve novega koronavirusa so številne države, tudi Slovenija, začasno zaprle šole. To so storili v 160 državah, kar je prizadelo več kot milijardo otrok, kažejo podatki Združenih narodov. Poleg tega najmanj 40 milijonov otrok ni dobilo izobraževanja v ključnem predšolskem letu, je povedal Guterres.

Kriza izobraževanja je bila po njegovih besedah že pred koronakrizo, saj 250 milijonov otrok ni hodilo v šolo, so sporočili iz Združenih narodov. "Zdaj nam grozi generacijska katastrofa, ki bi lahko zapravila neizmeren človeški potencial, spodkopala desetletja napredka in okrepila neenakosti," je izpostavil Guterres ob začetku kampanje Združenih narodov z naslovom Rešimo našo prihodnost.

"Smo v ključnem trenutku za otroke in mlade po svetu," je dejal. Odločitve, ki jih bodo zdaj sprejele vlade, bodo trajno vplivale na stotine milijonov mladih in na razvoj držav v več desetletjih, je povedal.

Zato je pozval k ukrepanju na štirih področjih. Prvo je ponovno odprtje šol. "Ko je lokalni prenos covid-19 pod nadzorom, mora biti vrnitev otrok v šole in izobraževalne ustanove najpomembnejša prioriteta," je poudaril. "Posvetovanje s starši, skrbniki, učitelji in mladimi je ključno," je dejal.

Zavzel se je tudi za to, da bi izobraževanju dali prednost pri finančnih odločitvah. "Proračune za izobraževanje je treba zaščititi in povečati," je dejal.

Tretje področje je, da morajo biti izobraževalne pobude usmerjene k najbolj ranljivim. To so pripadniki manjšin, ljudje na kriznih območjih, razseljeni in invalidi.

Zadnje področje pa je razvijanje izobraževalnih sistemov, usmerjenih v prihodnost, ki bodo zagotovili kakovostno izobraževanje za vse. Da bi to dosegli, je treba vlagati v digitalno pismenost in infrastrukturo. Posodobiti je treba vseživljenjsko učenje in okrepiti povezave med formalnim in neformalnim izobraževanjem, je še povedal Guterres, so zapisali Združeni narodi. (STA)

Britanski nizkocenovni letalski prevoznik Easyjet je v trimesečju, ki se je sklenilo konec junija, pričakovano beležil izgubo, saj je bila večina njihovih letal v tem času prizemljenih. Kljub temu pa v družbi z optimizmom zrejo v prihodnost in pričakujejo postopno okrevanje sektorja, ki ga je prizadela pandemija covid-19.

Izguba pred davki je v trimesečju, tretjem poslovnem četrtletju, za družbo dosegla 324,5 milijona funtov (355 milijonov evrov). V enakem obdobju lani je imela družba 174 milijonov funtov dobička (193 milijonov evrov).

Easyjet je v omejenem obsegu 15. junija znova vzpostavil letalske povezave in optimistično pričakuje nadaljevanje leta. "Rezervacije za preostanek poletja so boljše od pričakovanj, zato smo se odločili, da povečamo število letov na približno 40 odstotkov kapacitet," je dejal izvršni direktor Johan Lundgren. Doslej so imeli zapolnjenih le okrog 30 odstotkov kapacitet.

Easyjet, ki je letala prizemljil 30. marca zaradi pandemije, je sicer v zadnjih dveh tednih junija prepeljal 117 tisoč potnikov, medtem ko je lani med aprilom in junijem več kot 26 milijonov potnikov. Po zadnjih podatkih so imeli julija dva milijona potnikov.

Zaradi manjšega povpraševanja so bili sicer prisiljeni v odpuščanje, delo naj bi izgubilo 4500 zaposlenih oziroma tretjina vseh zaposlenih. (STA)

Pandemija covid-19 poslabšuje humanitarne razmere v najbolj krvavih konfliktih na svetu in bi lahko sprožila gospodarsko uničenje, ki bi še okrepilo nasilje, svarijo diplomati in strokovnjaki Združenih narodov.

Covid-19 ovira programe pomoči, odvrača pozornost in vire velikih sil, ki se borijo z virusom doma, ter zmanjšuje pomoč za že tako krhka gospodarstva, dodajajo. "Zaskrbljenost, da bi ekonomske posledice pandemije sprožile še več nereda in konfliktov, je zelo velika," je povedal strokovnjak Združenih narodov Richard Gowan. "Smo še vedno v uvodnem dejanju zelo dolge drame," je poudaril.

Omejitve gibanja zaradi pandemije omejujejo tudi odposlance, mirovne sile in nevladne agencije. Preprečujejo poskuse mediacije in razdeljevanje pomoči vse bolj ranljivim civilistom.

Diplomati so ob tem posvarili, da zahodne vlade zmanjšujejo pomoč za območja humanitarnih kriz in se osredotočajo na svoje gospodarske težave, ki jih povzroča novi koronavirus. Poleg tega so zagon izgubila mirovna pogajanja, saj potekajo prek videokonferenc.

Po navedbah diplomatov se med drugim krepi konflikt v Jemnu. "Lakota je znova na obzorju. Konflikt se znova zaostruje. Gospodarstvo je znova v velikih težavah," je pretekli teden povedal koordinator humanitarne pomoči pri Združenih narodih Mark Lowcock. "Potem pa so tu še novi problemi - covid-19 se širi nenadzorovano," je poudaril.

Hude gospodarske težave ima po Lowcockovih besedah tudi Sirija, katere gospodarstvo je že tako ali tako uničeno od skoraj deset let trajajoče državljanske vojne. Sirsko gospodarstvo se bo po napovedih skrčilo za sedem odstotkov. Brezposelnost pa se je povečala z lanskih 42 odstotkov na trenutnih 50 odstotkov.

Strokovnjaki pa z zaskrbljenostjo spremljajo tudi Libanon, ki je v najhujši gospodarski krizi od državljanske vojne med letoma 1975 in 1990. (STA)