V Veliki Britaniji je sedem družbenih razredov

Nekatere družbe imajo bolj razvit sistem družbenih razredov, druge spet manj. Gotovo spada Velika Britanija med take, kjer so razlike med razredi vidne in spoštovane. Članica delavske družine bi se težko primožila v družino visokega razreda, ne da bi v lokalnem podeželskem klubu dame vihale nos. Nova raziskava, ki je zajela skoraj 160 tisoč ljudi, pa je tradicionalno razdelitev na razrede močno zamajala. Izkazalo se je, da v tradicionalne kategorije delavskega, srednjega in visokega razreda spada le 39 odstotkov ljudi. Zato so raziskovalci sestavili nov družbeni model, ki zajema sedem različnih družbenih razredov. Družbene razrede so tradicionalno določili glede na poklic, bogastvo in izobrazbo. Toda raziskovalci so temu ugovarjali, češ da je model zelo poenostavljen ter da je treba družbeni razred zaobjeti tridimenzionalno glede na gospodarsko, socialno in kulturno umestitev posameznika. Tako so upoštevali ekonomski kapital – plače, varčevanje, vrednost nepremičnin – in tudi socialne dejavnike, na primer število ljudi, ki jih pozna posameznik, in kulturni kapital, recimo prostočasne aktivnosti. Tako je nastal sistem sedmih britanskih družbenih razredov. Na vrhu je elita, najbolj privilegirana skupina, ki se od drugih razlikuje predvsem bo bogastvu. Na drugem mestu po bogastvu je vzpostavljen srednji razred, ki je poleg bogastva visoko kotira tudi v kategoriji kulturnega kapitala. Temu sledi tehnični srednji razred, majhna, prepoznavna skupina, ki je socialno izolirana in kulturno apatična, a uspešna pri kapitalu. Prav nasproten je razred mladih premožnih delavcev, ki so družbeno in kulturno aktivni, kapitalsko pa so nekje v sredini.

Najnižji razred prekariata Tradicionalni delavski razred je še vedno kategorija, ki obstaja, zaznamujejo pa jo manj kapitala, visoka povprečna starost in spodobna vrednost nepremičnin, ki jih imajo. Ob njih nastaja kategorija nastajajočih uslužnostnih delavcev, mlada urbana skupina z malo kapitala, toda močno družbeno in kulturno mrežo.

Prav na dnu nove razredne delitve pa je prekariat ali negotov proletariat, ki so najrevnejši, najbolj neprivilegirani, z najšibkejšo socialno mrežo in kulturnim kapitalom. Pripada ji skoraj 15 odstotkov prebivalcev.

Profesorica sociologije na univerzi v Manchestru Fiona Devine je prepričana, da je raziskava pokazala resnično stanje razredov v britanski družbi 21. stoletja: "Taka razdelitev nam omogoča vpogled v trenutno razredno strukturo. Pokaže nam tudi, da je na vrhu še vedno elita s svojim bogastvom, na dnu pa revni ljudje brez družbene vpetosti. V sredini je veliko bolj zapleteno območje med tradicionalnim delavskim in srednjim razredom. Razred mladih premožnih delavcev gotovo ne šteje ne med srednji ne med delavski razred."

Razred vzpostavljenega srednjega razreda šteje okoli 25 odstotkov prebivalcev, tradicionalni delavski razred pa 14 odstotkov. Nova razreda nastajajočih uslužnostnih delavcev in mladih premožnih delavcev sta nastali iz otrok pripadnikov tradicionalnega delavskega razreda kot posledica deindustrializacije, velike brezposelnosti, priseljevanja in rekonstrukcije ubranih prostorov.

Raziskavo so izvedli v letu 2011, deloma na internetu, deloma z osebnimi intervjuji.