V nedeljo bomo prestavili uro, morda zadnjič?

Zakonodajalci EU so Evropsko komisijo pozvali k uvedbi "popolne ocene" zdajšnje direktive o poletnem času, ki je začela veljati leta 2001, in pripravi ustreznih sprememb, če bodo te potrebne. Resolucijo je podprlo 384 poslancev, proti jih je glasovalo 153, 12 pa jih je bilo vzdržanih.

Podporniki trenutnega sistema pravijo, da ta prihrani energijo in zmanjša prometne nesreče. Po drugi strani nasprotniki sistema trdijo, da sistem zvišuje administrativne stroške in svojega temeljnega poslanstva, torej varčevanja z energijo, ne opravlja več. 

Nasprotniki sistema: Premik ure povzroča zdravstvene težave

Poleg tega kritiki trdijo, da spreminjanje ure lahko povzroči dolgotrajne zdravstvene težave. Sklicujejo se na znanstvene raziskave, ki naj bi dokazale, da premik ure vpliva na motnje spanja in zbranosti, v nekaterih primerih tudi na depresijo.

Januarja je Finska pozvala k ukinitvi poletnega časa po EU, saj so državljani, ki bi se radi odpovedali tej praksi, s peticijo zbrali več kot 70 tisoč podpisov. Kot je poročal BBC, je med razpravo v Strasbourgu poslanec Karima Delli dejal, da premik na poletni čas ljudi utrudi in povzroči večje nesreče.

"Študije, ki kažejo na povečanje prometnih nesreč in težave s spanjem, je treba jemati resno," je še dejal Delli ter dodal, da prihranki energije niso dovolj veliki, da bi bili "odločilni".

Foto: Thinkstock

Zagovorniki sistema: Otroci bodo v šole hodili po temi

Premik ure je pomemben tudi zato, ker v zimskem času daje dodatno jutranjo in večerno dnevno svetlobo. 

Učinek spremembe časa je najbolj opazen v državah, ki so bližje severnemu tečaju. Ker se Zemlja nagiba, je pozimi severna polobla bolj oddaljena od sonca kot južna polobla in obratno poleti.

To pomeni, da je nihanje dnevnih ur v državah, ki so bližje ekvatorju, veliko manjše kot v državah na skrajnem severu ali na jugu. Na Islandiji sonce od sredine maja do sredine avgusta zaide za samo tri ure na noč, medtem ko je v zimskih mesecih le okoli pet ur dnevne svetlobe, poroča BBC.

Belgijska političarka in evropska poslanka Hilde Vautmans pa je dejala, da bi ukinitev premika ure lahko pomenila enourno izgubo dnevne svetlobe vsak dan sedem mesecev poleti ali pa bodo otroci čez zimo v šolo pet mesecev hodili po temi.

Foto: Matej Leskovšek

Uro dvakrat letno prestavijo vse članice EU

Vse članice Evropske unije dvakrat na leto premaknejo uro. Zadnjo nedeljo v marcu z zimskega na poletni čas in zadnjo nedeljo v oktobru s poletnega na zimski čas. Standardni oziroma normalni čas, kot so ga določile države EU, je zimski čas, medtem ko uro poleti prestavimo za 60 minut naprej.

Preberite si še: Urini kazalci spomladi naprej, jeseni nazaj – a do kdaj?

To prakso so skoraj vse države članice uvedle med letoma 1960 in 1970, ko je vladala naftna kriza. Čeprav so jo uvedle skoraj vse države, pa ure sprva niso prestavile na isti dan.

Ko je trg postajal vse bolj mednarodno odvisen, so države različne urnike prestavljanja ure uskladile. Zakonodaja na ravni EU z jasnim in dolgoročnim načrtom ter določitvijo dvoletne prestavitve ure zagotavlja dobro delovanje mednarodnega trga.

Poletni čas so sicer prvič uvedli med prvo svetovno vojno. Prva je bila Nemčija, ki se je za to odločila zaradi prihranka energije, sledila je Velika Britanija in potem še številne države drugod po Evropi. Slovenija je v okviru nekdanje skupne države prvič prestavljala uro leta 1982, danes pa to počnejo vse evropske države z izjemo Islandije.

Ure ne prestavijo vse države

Kljub temu številne države po svetu časa ne spreminjajo, med njimi so predvsem afriške in azijske države. Na spletni strani Time and Date so naredili pregled držav, ki uro prestavijo, in tistih, ki je ne. Z zeleno barvo so označene države, ki uporabljajo zimski in poletni čas, z belo pa tiste države, ki uporabljajo le en čas. 

Vir: Spletna stran Time and Date