SiolNET. Novice Svet
2,63

termometer

  • Messenger
  • Messenger

V najbogatejši državi sveta štadione za svetovno prvenstvo gradijo novodobni sužnji

2,63

termometer

Amnesty poročilo Katar

Migrantski delavci, ki si kruh služijo na gradbišču stadiona Khalifa v Dohi, so podvrženi sistematičnim kršitvam človekovih pravic, nekateri opravljajo prisilno delo, v poročilu razkriva Amnesty International (AI).

Katar, najbogatejša država na svetu, bo leta 2022 gostil svetovno nogometno prvenstvo. Objekte za prvenstvo večinoma gradijo delavci iz Nepala, Indije in Bangladeša. Kot ugotavlja najnovejše poročilo Amnesty International z naslovom Umazana stran lepe igre, na gradbišču stadiona Khalifa v katarski prestolnici delajo v človeka nevrednih razmerah.

Kafala, katarski sistem zlorab

Zlorabe migrantskih delavcev omogoča kar katarska delovna zakonodaja, imenovana kafala, ki zapoveduje, da mora imeti vsak migrantski delavec v Katarju svojega sponzorja (ponavadi je to delodajalec), ki ureja pravne zadeve za delavca.

Delavec brez privolitve delodajalca ne more zamenjati službe, dati odpovedi, zapustiti države in ima omejeno gibanje. Katarska vlada je sicer konec lanskega leta obljubila, da bo izboljšala položaj migrantskih delavcev, a za zdaj stvari ostajajo po starem.

Človeka nevredna nastanitev, grožnje in  zlorabe

Raziskovalci AI so govorili z več kot dvesto gradbenimi delavci in vrtnarji. Vsi sogovorniki so doživeli vsaj eno od spodaj navedenih kršitev:

- Neprimerna nastanitev;

- Plačilo posrednikom (od 400 do štiri tisoč evrov) za delo v Katarju;

- Neresnične informacije o plači in vrsti zaposlitve (vsi, razen šestih delavcev prejemajo nižje plačilo od obljubljenega);

- Večmesečne zamude pri plačah, kar povzroča finančno in psihično stisko delavcev, ki so samo s tem, da so lahko odšli delat v Katar, zabredli v dolgove;

- Zamude pri podaljševanju dovoljenja za bivanje s strani delodajalca, zaradi česar lahko katarski varnostni organi migrantskega delavca aretirajo in deportirajo iz države;

- Zaplemba potnih listov s strani delodajalcev in zavračanje izdaje dovoljenja za izhod iz države;

- Sistematične grožnje s strani delodajalcev v primeru kritik na račun plačila ali delovnih pogojev.

"Črna pika za nogomet"

"Zloraba delavcev predstavlja črno piko za mednarodni nogomet. Nogometni štadion je v očeh igralcev in navijačev magični prostor. Za nekatere od delavcev, ki so spregovorili z nami, pa predstavlja nočno moro," je ob objavi poročila dejal generalni sekretar AI Salil Shetty.

"Kljub petim letom obljub Fifa ni storila ničesar, da bi preprečila sistematične kršitve človekovih pravic migrantskih delavcev, ki gradijo prizorišča, ki bodo gostila tekme svetovnega prvenstva," še pravi Shetty.

Promocijski video za štadion Khalifa v Dohi, kjer delajo delavci, o katerih govori poročilo:

Po potresu ni smel k družini

Nekateri izmed nepalskih delavcev so AI zaupali, da jim delodajalec ni dovolil, da bi po potresu, ki je aprila 2015 prizadel Nepal, za nekaj dni zapustili Katar in se odpravili k svojim družinam.

Nabeel (ime je izmišljeno iz varnostnih razlogov) je po več mesecih brez plačila zbral pogum in šel do delodajalca, a je bil deležen le groženj in ustrahovanja. "Samo kričal je name in mi zagrozil, da če bom še kdaj potožil nad delovnimi pogoji in plačilom, ne bom mogel zapustiti države. Od takrat pazljivo izbiram besede, ko pogovoren nanese na delo ali plačilo.Če bi lahko, bi takoj zamenjal službo ali pa zapustil Katar," je povedal.

Podobno izkušnje ima Deepak (ime je izmišljeno iz varnostnih razlogov) iz Nepala, za katerega je življenje v Katarju zapor na prostem. "Kritike niso dovoljene, delo je težko, na žgočem soncu preživimo več ur na dan."

BBC: Na štadionih  je umrlo 1.800 delavcev

Težava ni samo v pomanjkanju osnovne svobode in delavskih pravic, zelo slabo je poskrbljeno tudi za varnost pri delu.  V času od leta 2012 do sredine leta 2015 je po pisanju britanskega BBC pri gradnji štadionov umrlo približno 1.800 delavcev iz Nepala, Indije in Bangladeša.

Katarska vlada te podatke zanika. V poročilu, objavljenem v začetku letošnjega februarja, so zapisali, da na delovnem mestu od začetka gradnje ni umrl noben tuji delavec.


Vsak šesti je milijonar

Katar je po podatkih Svetovne banke najbogatejša država na svetu. Največ bogastva – približno dve tretjini – prihaja iz naftnih poslov in poslov z zemeljskim plinom, močan pa je tudi finančni sektor.

Kar 18 odstotkov prebivalcev Katarja je dolarskih milijonarjev, tako ima vsaj en milijon dolarjev  premoženja kar vsak šesti prebivalec. Kar 18 odstotkov prebivalcev Katarja je dolarskih milijonarjev, tako ima vsaj en milijon dolarjev premoženja kar vsak šesti prebivalec. Foto: Thinkstock

Katar je absolutistična monarhija, vso oblast ima v rokah emir Tamim bin Hamad bin Khalifa Al Thani, politične stranke pa so prepovedane. Katarska zakonodaja se močno opira na šeriatsko pravo, med predpisanimi kaznimi za prestopke sta tudi bičanje in kamenjanje.

V Katarju okoli sto Slovencev

V Katarju dela okoli sto Slovencev, predvsem mlajše generacije, nam je povedala Tatjana Novak, predsednica Slovensko-katarskega združenja. Veliko je športnikov, delajo pa tudi v zdravstvu, fizioterapiji, glasbi in cateringu, še pravi. Gre torej za bolje plačana delovna mesta.


FIFA se ne odziva, AI se obrača k sponzorjem

V poročilu AI razkriva neodzivnost svetovne nogometne zveze (Fifa), ki je bila seznanjena s kršitvami pravic migrantskih delavcev na gradbišču štadiona Khalifa v Dohi.

AI se je zato obrnil k sponzorjem svetovnega prvenstva (Adidas, Coca Cola, McDonalds), naj pritisnejo na Fifo.

Od Fife AI pričakuje, da bo s pritiski na katarsko vlado dosegla izboljšanje pravic delavcev še pred letom 2017, ko je predvideno, da bo na gradbiščih štadionov delalo do 40 tisoč delavcev. Zahtevajo preiskavo bivanjskih razmer delavcev – nekateri namreč živijo v šotorskih naseljih sredi puščave.

Poročilo je AI sestavil na podlagi intervjujev s 132 migrantskimi delavci, ki delajo gradbišču štadiona Khalifa. Spregovorili so tudi z 99 vrtnarji športnega kompleksa Aspire Zone, kjer so med drugim svoje zimske priprave opravili nogometaši münchenskega Bayerna, angleškega Evertona in francoskega velikana Paris Saint-Germaina.

Izkoriščanje v Sloveniji
Tudi v Sloveniji smo brali zgodbe o izkoriščanju delavcev migrantov. Pred dobrima dvema tednoma je tako javnost izvedela za nevzdržne razmere v lesnem podjetju Marof Trade, poslovni enoti Gozdnega gospodarstva Postojna,  kjer so delali delavci iz Bolgarije, Srbije in Kosova. V podjetju sicer trdijo, da za nepravilnosti niso vedeli.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 18
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin