V Evropi v dveh letih posekali 49 odstotkov več lesa

Te skrb vzbujajoče številke so potrdili strokovnjaki Skupnega raziskovalnega središča v italijanski Ispri. Znanstveniki, zbrani okoli Guida Ceccherinija, so podatke dobili na podlagi satelitskih posnetkov, kot glavni razlog za rast sečnje pa navajajo povečano povpraševanje po lesu kot trajnostnem materialu in kurivu, poroča STA.

Če se bo sečnja v tem obsegu nadaljevala, lahko to že v prihodnjih letih vpliva na načrte EU v boju proti podnebnim spremembam, so v strokovni reviji Nature zapisali znanstveniki. Še vedno sicer gozdovi pokrivajo okoli 38 odstotkov vse površine Unije, ti pa absorbirajo okoli 10 odstotkov emisij ogljikovega dioksida, ki nastanejo v povezavi. Za zdaj tako gozdovi še ostajajo ponor ogljika, a manj kot v preteklosti. Če se bo trend zmanjševanja obsega gozdov nadaljeval, bo to zahtevalo še večje napore za zmanjšanje izpustov v drugih sektorjih, opozarjajo strokovnjaki.

Foto: Getty Images

Najbolj dramatično je na Švedskem in Finskem

Ceccherini s sodelavci, ki so analizirali dogajanje v 26 članicah Unije (izjema sta Malta in Ciper), kot možen razlog za povečano sečnjo navajajo tudi staranje gozdov, ki od lastnikov zahteva sečnjo, pa tudi sanacijo po požarih v naravi in neurjih. A kot pravijo, prvi razlog pojasni le manjši del povečanja obsega sečnje, drugega pa lahko znanstveniki vsaj približno predvidijo že vnaprej.

Skrb vzbujajoče je tako predvsem že omenjeno vse večje povpraševanje po lesu.

Najbolj dramatično je na Švedskem in Finskem, v dveh najbolj gozdnatih državah v Evropi, kjer se je sečnja povečala za skoraj 50 odstotkov, na Poljskem, v Španiji, Franciji, Latviji, Portugalskem in Estoniji pa skupaj za 30 odstotkov.

V posameznih državah pa so se površine, namenjene gozdovom, celo povečale. Najbolj v Belgiji za 18 odstotkov, na Nizozemskem pa za devet odstotkov.