V času Jugoslavije v tujino prodanih deset tisoč srbskih novorojenčkov

"Vse življenje sem sumil, da je nekaj narobe, da ne pripadam njima. V moji danski družini so vsi svetlolasi in modrooki, sam pa sem temen," je za srbski medij Telegraf pričal Danec Anders Olsen, ki mu je danska mama komaj pred kratkim priznala, od kod v resnici izhaja.

Pri 42 letih je Anders izvedel, da se je leta 1972 rodil kot Srdjan Milinković srbskim staršem, nato pa je bil prek centra za socialno delo za 20 tisoč mark prodan danskemu paru.

Njegova biološka mama se je namreč v stiski na center obrnila za pomoč, kjer pa so ji otroka odvzeli in ga prodali v tujino. Ko je o zločinu poročala policiji, je bila tam namesto pomoči deležna groženj, da ji lahko vzamejo še njenega prvorojenca.

Policija in porodnišnice kradli otroke in grozili roditeljem Anders Olsen je le eden izmed mnogih srbskih otrok, ki so bili v zadnjih 40 letih žrtve verige trgovine z otroki, v katero naj bi bili vpleteni tako zdravniki, babice in čistilke, kot občine, socialne službe in policija.

Pričanje Danca je ponovno odprlo nerešeno težavo pogrešanih otrok, ki Srbiji predstavlja veliko oviro na poti v Evropsko unijo. Evropsko sodišče namreč od Srbije zahteva, da vzpostavi mehanizem za reševanje več kot 600 primerov pogrešanih otrok. Čas je imela do 9. septembra, a država še ni ukrepala.

"Ne 600, ukradenih jih je bilo deset tisoč" Na to že ves čas opominja združenje staršev pogrešanih otrok, ki opozarja, da je številka precej višja kot 600, ki jo navaja sodišče. Po besedah predsednika združenja Vladimirja Čičarevića je bilo v Srbiji v zadnjih 40 letih ukradenih okoli deset tisoč otrok, ki so bili prodani za 15 tisoč in tudi do 45 tisoč mark.

Po besedah Čičarevića je najbolj žalostno dejstvo, da so v verigi sodelovali tudi državni organi. Na zločin starši ukradenih in prodanih otrok že dolgo opozarjajo, samo od leta 2000 je tožilstvo prejelo več kot tri tisoč primerov z dokazi, da je bil v trgovino z ljudmi vmešan sam državni vrh. "Vpletene so bile službe za socialno delo, matični uradi, pa tudi policija, ki ima vse podatke o državljanih," navaja predsednik združenja.

Navaja še, da je bilo v zadnjih desetih letih vloženih več kot 1500 prijav, a preganjanja praktično ni. V zadnjih 30 letih je bilo le šest kazenskih ovadb zoper vpletene zdravnike.

Za Slovenijo takšnih podatkov nimajo O morebitnih slovenskih žrtvah trgovanja z novorojenčki v Sloveniji pri omenjenem združenju nimajo podatkov, nam pa je Čičarević odgovoril, da obstaja možnost, da so bili srbski novorojenčki prodani tudi v Slovenijo, "a za to nimamo dokazov".

"S problematiko trgovine z ljudmi se v Sloveniji sistematično ukvarjamo od leta 2002, kaj je bilo pred tem, je težko kakorkoli komentirati. A v virih, ki so nam dostopni, takih primerov v Sloveniji nisem zasledil," pa navaja nacionalni koordinator za boj proti trgovini z ljudmi Sandi Čurin.

Ob tem dodaja, da ne more niti zanikati niti potrditi, da se je kaj takega v času Jugoslavije dogajalo tudi v Sloveniji. Poudarja pa, da zagotovo tega ni bilo v zadnjem desetletju.

"Težko si predstavljam, kako bi tak zločin izvedli brez pristojnih organov" Čurin si niti ne predstavlja, kako bi bilo to v praksi izvedljivo, sploh pa je takšen kriminal brez pristojnih institucij nemogoče izvesti, kar pa je v Sloveniji po njegovih navedbah nemogoče.

"Rojstva so v glavnem v porodnišnicah in da se celotna organiziranost in odtujitev otroka izpelje, mora biti neka organizirana mreža, kar pa je pri nas zaradi sledljivosti rojstvom nemogoče," pojasnjuje Čurin.

Dodaja še, da je to večja težava v državah z neurejenimi razmerami, kjer mame rojevajo tudi na domu in tako niso vsa rojstva evidentirana. V Sloveniji bi se po njegovih besedah kaj takega lahko zgodilo le v romski narodni skupnosti, kjer rojevajo tudi na domu.