Umrl je "doktor Smrt" Jack Kevorkian

Svoj čas je pomagal na drugi svet okrog 130 na smrt bolnim brez upanja na ozdravitev. Za svoje delo si je v ZDA prislužil tudi obsodbo zaradi umora.

Kevorkian je nalašč izzival državo Michigan

Kevorkiana so leta 2007 izpustili iz zapora, potem ko je bil osem let prej obsojen zaradi umora 52-letnega Thomasa Youka, ki je trpel za neozdravljivo Lou Gehrigovo boleznijo. Kevorkian je nalašč izzival tožilce oziroma državo Michigan, ki je pred tem ravno zaradi njega sprejela zakon proti pomoči pri samomoru in je posnetek Youkove smrti predal televiziji CBS.

Na sodnem procesu se je večinoma branil sam, vendar mu ni uspelo. Ko so ga izpustili, je obljubil, da svoje dejavnosti ne bo več opravljal. Leta 2008 je skušal kandidirati v zvezni kongres, nato pa je počasi izginjal iz javnega življenja. V ameriški zavesti bo sicer vedno prisoten, saj je njegovo ime postalo sinonim za pomoč pri samomoru in predmet neštetih šal televizijskih komikov.

Prizanesli mu niso niti prijatelji

Tudi prijatelji mu niso prizanesli. Na podelitvi televizijskih nagrad emmy za film o Kevorkianu z naslovom "Ne poznaš Jacka", za katerega je Al Pacino poleg emmyja dobil tudi zlati globus, je scenarist Adam Mazer dejal: "Ponosen sem, da si moj prijatelj, še bolj vesel pa sem, da nisi moj zdravnik".

Jack Kevorkian se je rodil v predmestju Detroita Pontiacu leta 1928, leta 1952 pa je na univerzi Michigan doštudiral medicino in postal patolog. Za pomoč neozdravljivo bolnim se je odločil, ko je opazoval počasno hiranje bolnikov za rakom in drugimi boleznimi, za katere ni zdravila, bolnike pa čaka le počasno umiranje v mukah.

Svoje stranke je uvodoma iskal preko časopisnih oglasov

Leta 1998 je sestavil svojo prvo samomorilsko napravo in v svojem starem volkswagnovem kombiju izvršil prvo od vrste dejanj, zaradi katerih je zaslovel. Na aparat je priklopil 54-letno Janet Adkins, ki je hirala za Alzheimerjevo boleznijo. Adkinsonova je aparat sama vklopila in si počasi v žile spustila smrtonosne tekočine. Kevorkian je svoje "stranke" uvodoma iskal preko časopisnih oglasov, ko je zaslovel, pa so prihajale k njemu same. Kasneje je začel uporabljati tudi ogljikov monoksid.

Za svoja dejanja je bil večkrat na sodišču, vendar pa so se procesi končali z oprostilno sodbo, večinoma zato, ker ni bilo zakona proti pomoči pri samomoru. Proti koncu življenja je bil hudo razočaran, ker mu ni uspelo sprožiti resnejše in odločnejše javne debate o pomoči pri samomoru, ki je v ZDA prepovedana v vseh razen v treh zveznih državah. To so Oregon, Montana in Washington.

Želel je ustanoviti posebne centre za umiranje

Njegova želja je bila, da bi se ustanavljali posebni centri za umiranje, kjer bi lahko zdravniki opravljali poskuse in jemali organe umirajočim. Sorodniki ljudi, ki so uporabljali Kevorkianove usluge, imajo mešane odzive. Nekateri so hvaležni, da je pomagal končati trpljenje svojcev in njih samih, drugi pa bi si želeli imeti sestro, brata, očeta ali mater nekoliko dlje ob sebi ne glede na trpljenje in stroške.

Kevorkian je bil v bolnišnici zaradi pljučnice in slabih ledvic, vendar ni bilo tako hudo, da bi potreboval svojo pomoč. Umrl je mirno, medicinske sestre pa naj bi mu v zadnjih trenutkih predvajale klasične skladbe Johanna Sebastiana Bacha.