Ukrajinski opozicijski voditelj Kličko ne bo kandidiral za predsednika

"Predlagati moramo enega kandidata, ki bo predstavljal demokratične sile. Ta kandidat pa mora imeti kar največjo podporo javnosti. Po mojem mnenju je trenutno to Petro Porošenko," je Kličko dejal na kongresu svoje stranke Udar in vse opozicijske sile pozval, naj podprejo Porošenka.

Dva meseca pred volitvami ima Porošenko po javnomnenjskih raziskavah precejšnjo prednost pred nekdanjo ukrajinsko premierko Julijo Timošenko, ki bo prav tako kandidirala. Porošenka bi podprla četrtina volivcev.

Timošenkovo je njena stranka Domovina uradno potrdila za kandidatko na prihajajočih predsedniških volitvah. Stranka jo je na srečanju v Kijevu soglasno imenovala. Ob imenovanju je Timošenkova pozvala k ostrejšemu odporu proti ruski priključitvi polotoka Krim.

Kijev želi spremeniti v evropsko mesto Kličko je obenem napovedal, da se bo 25. maja na županskih volitvah, ki bodo sočasno s predsedniškimi, potegoval za položaj župana ukrajinske prestolnice Kijev. "Kijev želim spremeniti v pravo evropsko mesto," je dejal Kličko.

Kličko je veljal za morebitnega Janukovičevega naslednika, a ga najnovejše javnomnenjske raziskave z devetimi odstotki glasov uvrščajo na drugo mesto za Porošenkom.

Porošenko med desetimi najbogatejšimi Ukrajinci Porošenko, edini znani ukrajinski tajkun, ki se je pridružil protestom v Kijevu, se je sicer danes udeležil kongresa stranke Udar. Delegati te stranke naj bi še danes glasovali o podpori njegovi kandidaturi.

Porošenko je sicer lastnik slaščičarskega velikana Roshen, zaradi česar se ga je prijel vzdevek čokoladni baron. Nekdanji minister za gospodarstvo ima pod palcem 1,4 milijarde evrov in spada med deset najbogatejših Ukrajincev. Tako kot številni drugi oligarhi je obogatel po razpadu Sovjetske zveze v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.

Obama: Rusija naj se vzdrži provokacij Ameriški predsednik Barack Obama je v sinočnjem telefonskem pogovoru z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom poudaril, da je diplomatska rešitev mogoča, če se bo Rusija vzdržala provokacij. Rusijo je po navedbah Bele hiše tako pozval, naj preneha nameščati svoje sile ob meji z Ukrajino in se odpove drugim dejanjem, ki bi lahko ogrozila ozemeljsko celovitost in suverenost Ukrajine. Poudaril je še, da prehodne ukrajinske oblasti pripravljajo reformo ustave in demokratične volitve.

Putin: Skrajneži v Ukrajini še naprej razgrajajo Putin pa je sogovorniku dejal, da skrajneži v Ukrajini še naprej razgrajajo ter ustrahujejo civiliste in institucije. Zato je predlagal, da bi mednarodna skupnost pomagala stabilizirati Ukrajino.

Predsednik ZDA, ki je v pretek prispel na obisk v Savdsko Arabijo, je še predlagal, naj Rusija poda pisni odgovor na predlog, ki ga je ta teden ob robu jedrskega vrha v Haagu dal ameriški generalni sekretar John Kerry na pogovorih z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom. Kerry in Lavrov se bosta v nedeljo v Parizu sešla na pogovorih o ukrajinski krizi, pa so sporočili tako iz Moskve kot iz Washingtona.

Obama in Putin sta se v petek strinjala, da se bosta zunanja ministra sestala na novih pogovorih, na katerih bosta razpravljala o nadaljnjih korakih v zvezi z ukrajinsko krizo.

Lavrov: Rusija nima namena prečkati meje z Ukrajino Rusija svojim oboroženim silam ne namerava ukazati prečkanja meje z Ukrajino, je zagotovil Lavrov. Poleg tega minister meni, da se razlike med Moskvo in Zahodom v stališčih o ukrajinski krizi zmanjšujejo.

Obenem je Lavrov zavrnil zahteve, naj se Rusija odpove Krimu. "Jasno nam je, da se vsi ne strinjajo z odločitvijo Rusije, da prevzame Krim," je dejal ruski zunanji minister, a opozoril, da se je velika večina krimskih volivcev na nedavnem referendumu odločila za priključitev k Rusiji. Po njegovem so pozivi Zahoda po razveljavitvi te odločitve nesmiselni.