Petek, 3. 4. 2015, 13.00
8 let, 7 mesecev
Tuji prostovoljci v boju proti islamistom
Nedavno poročilo Združenih narodov navaja, da se v vrstah Islamistične države bori okoli 20 tisoč tujcev različnih narodnosti. Nihče pa ne ve natančno, koliko je tujcev, ki se borijo proti islamistom. Ocenjujejo, da jih je nekaj sto, večinoma se borijo v kurdskih enotah, vse več pa jih je tudi v milicah sirijskih asirskih kristjanov. Po podatkih Reutersa so to državljani Avstralije, Velike Britanije, ZDA, Nemčije, Španije, Francije, Kanade, Izraela in Nizozemske. Med njimi so 17-letni fant iz Londona, nekdanji marinci in člani motoristične skupine iz Nemčije.
"Ti ljudje imajo cilj – premagati želijo ISIS," je za britanski Telegraph dejal Alan Duncan, nekdanji britanski vojak, ki zdaj uri enote asirskih kristjanov v Siriji, ki so kurdski zavezniki v boju. Z njim je v Sirijo prišel še en nekdanji vojak Konstandinos Erik Scurfield, ki je padel v začetku marca, ko se je boril na strani Kurdov.
Skoraj identično stališče ima tudi nekdanji ameriški marinec Jason Matson. Kot je čutil dolžnost, da se bori za Kurde, saj so v času iraške vojne pokazali lojalnosti Ameriki. "Odločil sem se, da če ameriška vlada ne stori dovolj za Kurde, bom to storil sam," je dejal za AP, odločen, da se ne vrne v Ameriko, dokler "boja ne bo konec in bo ISIS obglavljen".
Podobne vzgibe ima tudi 22-letni Britanec Jack. "Dve leti sem spremljal novice o dogajanju v Kurdistanu, o terorističnih napadih na Kurde, zato sem se odločil, da se pridružim obrambi teh ljudi. Borimo se za človeštvo, proti članom ganga islamistov, ki želijo svet spremeniti v temo," je zapisal na Facebook strani tujih borcev v Kurdistanu. Jack je na fronti dva meseca. Ko je iz Britanije pripotoval v Irak, je bil najprej mesec dni na urjenju, nato so ga na njegovo željo poslali na bojišče.
Pridružil se je enoti YPG, tako kot je bil član teh enot tudi Avstralec Ashley Johnston, ki je bil prvi Zahodnjak, ki je bil ubit na strani kurdskih bojevnikov proti ISIS-u. Oba sta pripadala skupini tujih borcev, ki se imenujejo Levi Rojave, kar je ime za zahodni Kurdistan. Po navedbah na njihovi Facebook strani se borijo, da bi "teroriste poslali v pekel in rešili človeštvo". V isti enoti je bila tudi nemška 19-letnica Ivana Hoffmann, ki je bila ubita v boju 19. marca. Na njen pogreb v Duisburgu je prišlo 2000 ljudi, večinoma Kurdov, ki živijo v Nemčiji. Po navedbah Der Spiegla je bila Ivana le ena izmed okoli 80 državljanov Nemčije, ki so se letos pridružili kurdskim borcem. Sicer je v kurdskih enotah 35 odstotkov žensk.
Trenutno se v enoti z 200 borci bori šest Zahodnjakov, a njihov vodja trdi, da jih je kontaktiralo skoraj tisoč prostovoljcev, ki so se jim želeli pridružiti. A religija je med asirskimi borci v drugem planu. Kot pravijo, to ni križarski pohod, temveč boj za njihove domove. Zato jih verska konotacija, ki jo poudarjajo nekateri zahodni prostovoljci, malce moti.
Večina prostovoljcev krši zakone svojih držav, ko se pridružijo bodisi Kurdom ali Asircem. Denimo Avstralija prepoveduje bojevanje v tujini, medtem ko Amerika to dopušča. Prav tako zahodne države proti prostovoljcem, ki se borijo proti islamistom, ne nastopajo tako ostro kot proti tistim, ki v Sirijo potujejo, da bi se pridružili ISIS-u. Tudi poti, po katerih potujejo prostovoljci, še niso tako utečene, kot so poti do islamistov. "Zdi se, da o ljudeh, ki se borijo na drugi strani, vlada načrtna tišina," je za BBC dejal analitik za varnostna vprašanja Frank Gardner.
Večina prostovoljcev pa tudi v tem primeru informacije najde na Facebooku. Denimo prav te dni so na vprašanje, kako se lahko pridruži prostovoljcem v enotah Levov Rojave, objavili post: "Maja bo odpotovala nova skupina prostovoljcev, če želiš, se nam pridruži."