Trump nakazal, da bo TikTok v ZDA še naprej deloval

9.46 Trump za veleposlanika v EU pošilja nekdanjega direktorja podjetja s hitro prehrano

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo za veleposlanika ZDA pri Evropski uniji imenoval nekdanjega direktorja podjetja z restavracijami s hitro prehrano Andrewa Puzderja. Ta je bil v preteklosti že kandidat za ministra za delo v Trumpovi prvi vladi, a se je umaknil zaradi polemik glede poslovnih praks in zasebnega življenja.

Ob najavi izbire Puzderja za veleposlaniški položaj na svojem družbenem omrežju Truth Social je Trump tega hvalil kot uspešnega odvetnika, poslovneža in avtorja. Med drugim je Puzder vodil podjetje CKE, ki upravlja z več restavracijami s hitro prehrano, med njima Hardee's in Carl's Jr.

"V 17 letih mandata izvršnega direktorja je Andy podjetje popeljal iz resnih finančnih težav in mu omogočil preživetje, finančno varnost in rast," je zapisal Trump. Izrazil je prepričanje, da bo 74-letni Puzder "izvrstno zastopal interese ZDA v tej pomembni regiji".

Puzder je bil že leta 2017 Trumpova prva izbira za ministra za delo v njegovem prvem mandatu. A se je nato pod pritiskom kritikov sam odločil za umik.

Ko se je senat pripravljal na njegovo zaslišanje ob potrditvi, so v ospredje prišla nekatera njegova stališča glede dela, pri čemer so ga kritiki napadali zaradi nasprotovanja minimalni plači za delavce. Priznal je še zaposlitev migrantke brez ustreznih dokumentov in neplačevanje davkov, povezanih z njeno plačo. Obenem je bil deležen neprijetnih vprašanj v zvezi s kaotično ločitvijo.

Poleg njega je v sredo Trump imenoval tudi novega vodjo agencije, pristojne za nadzor nad ameriškimi javnimi mediji, ki delujejo v tujini, med drugim Voice of America. Njeno vodenje bo prevzel konservativni aktivist in pisatelj L. Brent Bozell III.

9.45 ZDA ostajajo zavezane podpori Izraelu

Nova ameriška vlada ostaja zavezana podpori Izraelu, je v sredo izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju dejal zunanji minister ZDA Marco Rubio. Novi predsednik Donald Trump je medtem jemenske hutijevce, ki v solidarnosti s Palestinci napadajo tudi Izrael, vrnil na seznam tujih terorističnih organizacij.

Rubio je v sredo zvečer opravil pogovor z izraelskim voditeljem, v katerem mu je sporočil, da je podpora Izraelu prioriteta Trumpove vlade, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Novi zunanji minister je ob tem Netanjahuju čestital za uspehe v boju s palestinskim Hamasom in libanonskim Hezbolahom, je dejala tiskovna predstavnica State Departmenta Tammy Bruce.

Njegove čestitke prihajajo v času krhkega premirja v Gazi, kamor po več kot 15 mesecih agresije znova pritekajo večje količine humanitarne pomoči, in okrepljenih smrtonosnih racijah izraelskih sil na zasedenem Zahodnem bregu.

Trump, ki je sodeloval pri sprejetju dogovora o prekinitvi ognja in izmenjavi ujetnikov med Hamasom in Izraelom, je ob prevzemu funkcije odpravil sankcije, ki jih je predhodna vlada Joeja Bidna uvedla proti izraelskim ekstremističnim naseljencem na Zahodnem bregu.

V sredo je sprejel nov ukaz v prid Izraelu, potem ko je na seznam tujih terorističnih organizacij vrnil jemenske hutijevce. Uporniki, ki med drugim nadzorujejo prestolnico Jemna, so od oktobra 2023 občasno izstreljevali rakete in drone proti Izraelu, z napadi na tovorne ladje pa so večkrat povzročili motnje v prometu na ključni pomorski poti v Rdečem morju in Adenskem zalivu.

Hutijevce je na omenjeni seznam uvrstila prva Trumpova vlada, kar je preklical njegov naslednik z namenom dobave več humanitarne pomoči Jemnu. ZDA so sicer lani nato hutijevce znova označili kot "globalno" teroristično skupino, kar predstavlja ločeno opredelitev, ki je bila vzpostavljena v okvirju globalne "vojne proti terorizmu" po napadih 11. septembra 2001.

8.54 ZDA na mejo z Mehiko pošiljajo dodatne vojake

Ameriški predsednik Donald Trump je v okviru ukrepov za zajezitev priseljevanja v državo odredil napotitev dodatnih vojakov na mejo z Mehiko. V skladu z v sredo podpisanim izvršnim ukazom jih tja odhaja približno 1500, v prihodnje bi lahko sledile dodatne enote. Obenem so ZDA ustavile vse predvidene sprejeme beguncev v državo.

"Predsednik Trump je podpisal izvršni ukaz za 1500 dodatnih dodatnih vojakov na južni meji ZDA," je novinarjem v Beli hiši v sredo dejala tiskovna predstavnica Karoline Leavitt. Pridružili se bodo 2200 vojakom, ki so že na meji, kjer izvajajo večinoma logistične naloge in nadzor.

Glede na navedbe neimenovanega visokega predstavnika vojske je v novi skupini 1000 vojakov in 500 marincev. Bili naj bi že na poti, z delom, ki med drugim vključuje postavljanje fizičnih ovir na meji, pa bi po navedbah vira lahko začeli v roku dneva ali dveh, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Glede na navedbe več virov, ki jih povzemajo ameriški mediji, naj bi sicer šlo šele za prvo skupino dodatnih vojakov na meji, ki naj bi jim v naslednjih tednih in mesecih sledili novi. Napotitev dodatnih enot je "začeten ukrep, ki ga lahko takoj izvedemo", je denimo povedal visok obrambni vir, ki dodaja, da "po tem pričakujejo številne dodatne misije".

Novi ameriški predsednik je že na prvi dan mandata podpisal niz z migracijami in stanjem na meji povezanih ukrepov in ukazov, katerih namen je zajeziti priseljevanje. Med drugim je odredil razglasitev izrednih razmer na južni meji z Mehiko in ukinil pravico do ameriškega državljanstva z rojstvom v ZDA.

V luči Trumpovih obljub, da bi izvedel množične deportacije tujcev brez ustreznih dokumentov, so mehiške zvezne države ob meji z ZDA že začele postavljati velike šotore za namestitev izgnanih Mehičanov. Državljane drugih držav naj bi prepeljali v Ciudad de Mexico ali južnejše zvezne države, poroča ameriška tiskovna agencija AP.

Ameriške oblasti so že ukrepale tudi proti prihodom in obravnavi beguncev. V sredo so ustavile vse predvidene sprejeme v ZDA, zaradi česar so več tisoč beguncem odpovedali lete. Med njimi je po poročanju britanskega BBC 1600 Afganistancev, ki so po vrnitvi talibanov na oblast zbežali iz države in so že imeli odobreno pot v ZDA. Še več kot 3000 jih na sprejem v ZDA čaka v Albaniji.

Trump je pred tem v ponedeljek podpisal izvršni ukaz, ki začasno ustavlja delovanje programa za sprejem beguncev (USRAP), češ da "ZDA ne zmorejo vključiti velikega števila migrantov, zlasti beguncev, v svoje skupnosti na način, ki ne bi ogrozil dostopnosti virov za Američane".

8.53 Trumpove grožnje s carinami še naprej negativno odmevajo na naftnem trgu

Cene nafte so se v današnjem azijskem trgovanju znižale, s tem pa so se izgube iz tega tedna še poglobile. Na naftnem trgu negativno odmevajo grožnje novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa več državam s carinami. Te bi lahko upočasnile svetovno gospodarsko rast in posledično omejile povpraševanje po črnem zlatu.

Za 159-litrski sod zahodnoteksaške nafte z dobavo v marcu je bilo treba v azijskem trgovanju odšteti 75,26 dolarja, kar je 18 centov manj kot ob koncu sredinega trgovanja. Marčne terminske pogodbe za nafto vrste brent so se pocenile za 23 centov, tako da so bile pri 78,79 dolarja, poroča katarska tiskovna agencija QNA.

Cene črnega zlata padajo že štiri dni zapored.

Trump je po nastopu mandata zagrozil s carinami Kanadi, Mehiki, EU in Kitajski, kar je spodbudilo strah pred zaostrovanjem trgovinskih odnosov.

7.34 Trump zavrnil pomisleke glede kitajskega lastništva TikToka

Intervju s televizijskim voditeljem Seanom Hannityjem, s katerim sta se predstavljala kot dolgoletna prijatelja, ni odkril veliko novega, z izjemo dela pogovora o TikToku.

Trump je zavrnil navedbe, da Kitajska s to priljubljeno aplikacijo vohuni za Američani. Kot je dejal, TikTok ni drugačen od vseh drugih kitajskih izdelkov na ameriškem trgu, ki bi jih lahko potemtakem kitajska vlada prav tako uporabila za vohunjenje.

Ravno Trump je bil tisti, ki je v prvem mandatu predlagal prepoved TikToka, kar je nato v mandatu predsednika Joeja Bidna potrdil kongres. Ker kitajsko podjetje ByteDance, ki ima v lasti TikTok, ni želelo prodati aplikacije ameriškim lastnikom, je TikTok v skladu z zahtevo zakonodajalcev 19. januarja za kratek čas prenehal delovati v ZDA. Trump je ob nastopu položaja podaljšal rok za prodajo omrežja in mu s tem omogočil ponovno delovanje.

Trump je zavrnil navedbe, da Kitajska s to priljubljeno aplikacijo vohuni za Američani. Foto: Shutterstock Eden njegovih prvih ukrepov v Beli hiši je bila tudi pomilostitev udeležencev napada na kongres leta 2021. Glede pomilostitve več kot 1.500 svojih privržencev je predsednik vztrajal, da so bili skoraj vsi povsem nedolžni, napade na policiste pa je opredelil kot manjše incidente. Trumpu je zaradi spodnašanja izidov takratnih volitev, kar je privedlo do omenjenih izgredov, do izvolitve grozila nevarnost obsodbe na sodišču.

Med intervjujem je nenehno namigoval, da lahko pride do preiskave Bidna, ko je ponavljal, da je njegov predhodnik naredil napako, ker ni pomilostil samega sebe. Kot je dejal, so njemu ob odhodu s položaja leta 2021 ponujali možnost, naj se pomilosti, vendar se ni, ker da ni naredil nič narobe.

Glede zvezne agencije za posredovanje v naravnih nesrečah (Fema) je Trump menil, da je nepotrebna, in se zavzel za to, da si zvezne države same pomagajo pri odpravljanju posledic nesreč, Fema pa naj prispeva zgolj finančna sredstva.

V tej luči je kritiziral demokratskega kalifornijskega guvernerja Gavina Newsoma, ki mu je očital neustrezno ukrepanje ob požarih, ki še vedno divjajo na zahodni obali ZDA. Ob tem je Kaliforniji zagrozil z blokado zvezne pomoči.

Z blokado zveznih sredstev je zagrozil tudi mestom, ki so se razglasila kot zavetišča za priseljence brez ustreznih dokumentov, če ne bodo sodelovala pri uresničevanju njegove predvolilne napovedi o množičnih deportacijah. Med temi mesti so tudi številni kraji v Kaliforniji.

Trump je med drugim ponovno obljubil, da bo objavil vse dokumente o atentatu na predsednika Johna F. Kennedyja, čeprav je to obljubljal že v prvem mandatu. Takrat tega ni storil do konca, ker da mu je to odsvetoval tedanji državni sekretar Mike Pompeo. Hannityju je zagotovil, da bo zdaj objavil vso dokumentacijo o atentatu, okrog katerega kroži množica teorij zarote.