To so najbogatejši ljudje v zgodovini človeštva

V medijih pogosto zasledimo lestvice najbogatejših. Svetovno znana je lestvica najbogatejših Zemljanov, ki jo pripravlja ameriška revija Forbes. V Sloveniji pripravlja lestvico najbogatejših Slovencev revija Manager. Ta bo prihodnji teden objavila lestvico stotih najbogatejših Slovencev za leto 2014.

Gates in Češko Po Forbesovi lestvici je najbogatejši Zemljan Američan Bill Gates, ki ima pod palcem 64 milijard evrov, po Managerjevi lanski lestvici pa je bil najbogatejši Slovenec Sandi Češko s 460,4 milijona evrov.

To so v primerjavi z bogastvom najbogatejših ljudi vseh časov nizki zneski. Seveda je težko izračunati, koliko so v današnjem denarju tehtali nekdanji superbogataši. Tako ne vemo, koliko je bil v resnici bogat lidijski kralj Krez, ki je živel v šestem stoletju pred našim štetjem.

Bogat kot Krez Vsekakor je bilo bogastvo kralja Lidije, dežele v današnji Mali Aziji, za tiste čase ogromno, saj je njegovo ime v grški in perzijski kulturi postala sopomenka za bajno bogatega človeka.

Še dolgo se je v številnih jezikih pojavljal izraz "bogat kot Krez", v angleščini na primer še dandanes. Lidijski kralj je v antiki veljal za prvega vladarja, ki je koval denar in vzpostavil prvi denarni sistem.

Dobičkar Kras Veliko bolj natančno vemo, koliko je imel pod palcem rimski mogotec, vojskovodja in politik Mark Licinij Kras (115–53 pred našim štetjem). Po izračunih, ki jih je objavila spletna stran Neatorama, je imel Kras, ko je bil star 62 let, v svojih rokah bogastvo, ki bi bilo v današnjem denarju vredno okoli 130 milijard evrov.

Kras je najprej začel bogateti, ko je poceni odkupoval premoženje Rimljanov, ki jih je oblast razglasila za sovražnike države, ter to premoženje dražje prodajal naprej. Nato se je začel ukvarjati tudi s trgovino s sužnji in bil lastnik rudnikov srebra. Renesančni bogataši Najbolj znan pa je bil po tem, da je, ko je izbruhnil v Rimu požar, poceni odkupil pogorela stanovanja, jih obnovil s svojimi gradbeniki in jih potem drago prodal nekdanjim lastnikom. Zaradi tega so se pojavile govorice, da je marsikateri požar dal podtakniti on.

Po propadu rimskega imperija ni bilo več podobnih superbogatašev. Šele v renesančni Italiji so se spet pojavljali bogataši. V 15. stoletju je za najbogatejšega veljal Firenčan Cosimo de' Medici, ki je imel premoženje v vrednosti današnjih nekaj deset milijonov evrov.

Katolik Fugger in Jud Rothschild Več je imel v žepih nemški bančnik in trgovec Jakob Fugger (1459–1525), ki je imel v Evropi monopol nad trgovino s svilo in bakrom, bil pa je tudi glavni posojevalec denarja cesarju Karlu V.. Njegovo premoženje bi v današnjem denarju znašalo nekaj sto milijonov evrov.

V 19. stoletju so postali sopomenka za bajno bogatega človeka pripadniki judovske bankirske družine Rothschild. Začetnik poslovnega uspeha rodbine je bil posojevalec denarja in zlatar Mayer Amschel Rothschild, ki se je leta 1744 priselil v Frankfurt.

Rothschildova mednarodna bančna mreža Stari Rothschild, ki se je v 60. letih 18. stoletja začel ukvarjati z bančništvom, je svoje sinove načrtno poslal živet v različne evropske prestolnice, da je ustvaril veliko mednarodno bančno mrežo: Pariz, London, Dunaj in Neapelj. Rothschildi so neznansko obogateli v času Napoleonovih vojn, ko so posojali denar vojskujočim se stranem.

Zlasti sta bili uspešni britanska in avstrijska veja Rothschildov – pripadniki obeh so celo dobili plemiške naslove. Družinsko premoženje Rothschildov naj bi bilo na vrhuncu njihove moči po najbolj optimistični različici skupaj vredno več kot današnjih bilijon evrov.

J. J. Astor – prvi multimilijonar na svetu Pozneje se je to bogastvo razdelilo zaradi dedovanja na številne pripadnike družine. So pa bili Rothschildi še vedno dejavni, a v manjšem obsegu kot prej. Člani družine so na primer sodelovali pri privatizaciji v času britanske premierke Margaret Thatcher.

19. stoletje in začetek 20. stoletja je bilo obdobje superbogatašev. Prvi bogataš, ki je dobil oznako multimilijonar, je bil John Jacob Astor (izvirno: Johann Jakob Astor). Astor (1763–1848) se je rodil v Nemčiji, od koder se je priselil v London, leta 1784 pa je prišel v New York. Donosna trgovina z opijem Najprej je trgoval s krznom, nato se je začel ukvarjati z nepremičninami in s trgovino z opijem. Ko je leta 1848 umrl, je zapustil premoženje v vrednosti 20 milijonov ameriških dolarjev. V današnjih številkah bi bilo to več kot sto milijard evrov.

Še bolj bogat kot Astor je bil Cornelius Vanderbilt (1794–1877), ki je na vrhuncu svojega bogastva, pri 82 letih, imel pod palcem premoženje v vrednosti današnjih več kot 130 milijard evrov (vir: Neotarama). Bil je član znane družine Vanderbilt, ki se je že sredi 17. stoletja v Ameriko priselila iz Nizozemske.

Vanderbilt iz šole po milijone Vanderbilt je pri 11 letih zapustil šolo in začel delati na trajektih v New Yorku. Od mame si je sposodil denar, da je kupil lasten trajekt, ki je vozil med Staten Islandom in Manhattnom, zaradi česar je dobil vzdevek Commodore, kar bi lahko poslovenili kot kapitan. To je bil temelj njegovega bogastva, ki ga je pozneje še krepko povečal, ko se je začel ukvarjati z železnico.

Ameriški industrialec Henry Ford (1863–1947) je imel na vrhuncu svojega bogastva premoženje, ki bi bilo danes vredno slabih 150 milijard evrov. Ford, ki je bil angleško-belgijskega rodu, se je začel z izdelovanjem avtomobilov ukvarjati leta 1896, a mu najprej ni šlo, saj so njegova prva tri podjetja propadla.

Tekoči trak Fordu prinaša bogastvo Šele ko je s pomočjo denarja bratov Dodge ustanovil Ford Motor Company, je šla njegova pot navzgor. Ford je uvedel tehnologijo tekočega traku za množično proizvodnjo, kar mu je omogočilo, da je začel izdelovati prvi avtomobil za množice – slavni model T. Leta 1920 je postal Ford prvi milijarder v takratnih dolarjih.

Podobno premoženje kot Ford je imel na svoja stara leta tudi Andrew W. Mellon (1855–1937). Bil je sin Thomasa Mellona, bankirja v Pittsburghu, ki je bil škotskega rodu.

Mladi Vanderbilt Ko je imel 17 let, je začel poslovati s stavbnim lesom in ko je bil star 27 let, je prevzel očetovo banko. Nato se je začel ukvarjati tudi z nafto, jeklom, ladjedelništvom in gradbeništvom.

Še z večjo srebrno žlico v ustih se je rodil William Henry Vanderbilt (1821–1885), najstarejši sin prej omenjenega Vanderbilta. William je podedoval očetovo bogastvo in ga še razširil. Ko je leta 1885 umrl, je bil najbogatejši človek na svetu – "tehtal" je več kot današnjih 180 milijard evrov.

Jeklarski magnat Carnegie Škot Andrew Carnegie se je že kot otrok skupaj s svojima revnima staršema priselil v ZDA, v Pittsburgh. Že kot mladenič se je poskusil v različnih delih, pri 20 letih pa je s pomočjo materine hipoteke začel prvi posel. Denar je najprej vložil v kurirsko podjetje, ko je postajal bogatejši, je še vložil denar v izdelavo spalnih vlakov, nato v železarstvo, železnico, parnike in naftno industrijo.

Toda največ denarja mu je priteklo v žepe s pomočjo jeklarstva. V zgodnjih 80. letih 19. stoletja je Carnegie zgradil svoj jeklarski imperij – postal je največji izdelovalec jekla na svetu. V današnjem denarju bi njegovo premoženje doseglo več kot 230 milijard evrov. Po smrti je 90 odstotkov svojega premoženja razdelil za človekoljubne dejavnosti.

Najbogatejši človek vseh časov Najbogatejši človek vseh časov pa je bil Američan John D. Rockefeller (1839–1937). Ko je bil star 74 let, je imel pod palcem premoženje, ki bi bilo danes vredno okoli 250 milijard evrov. Rockefeller je bil zelo veren baptist, njegovi predniki pa so se v Ameriko preselili iz Anglije, Nemčije in Škotske.

Rockefeller ni podedoval bogastva, ampak ga je ustvaril s pomočjo ukvarjanja z naftno industrijo. Njegovo podjetje Standard Oil je imelo v rokah 90 odstotkov trga s kerozinom. Leta 1911 so s protimonopolno zakonodajo njegovo podjetje razbili na 34 neodvisnih družb. Kar Rockefellerjevemu bogastvu ni škodilo, ampak ga celo podvojilo, saj je imel delnice v vseh teh podjetjih. Ko je umrl, je polovico svojega premoženja dal človekoljubnim skladom, ki jih je ustanovil.