Četrtek, 20. 7. 2023, 13.29
1 leto, 4 mesece
To se na Hrvaškem še ni zgodilo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,28
Hrvaški predsednik Zoran Milanović je na poziv skoraj celotne opozicije sklical izredno sejo parlamenta.
Predsednik hrvaškega parlamenta Gordan Jandroković je na zahtevo predsednika države Zorana Milanovića sklical izredno zasedanje sabora. To je prvič, da je hrvaški predsednik zahteval sklic izredne seje, zahteval pa jo je zaradi dolgotrajne stavke zaposlenih v pravosodju in finančne škode, ki je nastala ob preprodaji plina naftne družbe Ina.
Predsednik Hrvaške Zoran Milanović je zahtevo za sklic izrednega zasedanja vložil v sredo. Predsednik parlamenta Goran Jandroković je še isti dan sporočil, da je sejo sklical za petek, soboto in nedeljo.
Plinska afera
Milanović od sabora zahteva, naj vladi naloži sprejem vseh potrebnih ukrepov za zagotovitev delovanja sodstva in ugotovi, katere institucije in osebe so odgovorne za finančno škodo državnega podjetja Hrvatska elektroprivreda (Hep) zaradi izvajanja vladne uredbe.
Hep je zaradi vladne uredbe o odpravi motenj na domačem energetskem trgu moral kupovati zemeljski plin od družbe Ina – lastnika katere sta država in madžarska skupina Mol – po ceni 47,60 evra na megavatno uro. Ko so napolnili skladišča in imeli presežke plina, so ga prodali naprej po ceni med enim centom in 34 evrov na megavatno uro. Izgube Hepa bi zaradi vladne uredbe po nekaterih ocenah lahko znašale do 200 milijonov evrov.
Stavka zaposlenih v pravosodju
Zaradi nizkih plač pa že sedmi teden poteka stavka zaposlenih v pravosodju, ki je najdaljša stavka v zgodovini države. Sodni uslužbenci opravljajo samo še nujne naloge, sodni spisi pa se medtem kopičijo.
Na Hrvaškem zaradi nizkih plač že sedmi teden poteka stavka zaposlenih v pravosodju, ki je najdaljša stavka v zgodovini države. Več tisoč stavkajočih sodnih uslužbencev od ponedeljka ne prejema več plač, opravljajo pa samo še nujne naloge. Pri stavki jih podpirajo sodniki. Sodni spisi se medtem kopičijo.
Stavko organizira sindikat državnih in lokalnih uslužbencev ter zaposlenih v organih pravosodnih oblasti in na državnem tožilstvu (SDLSN). Začela se je 5. junija, poleg članov SDLSN pa v njej sodelujejo tudi nekateri drugi funkcionarji in uslužbenci. Stavkajoči zahtevajo zvišanje plač za 400 evrov za nižje pravosodne uslužbence, ki zdaj prejmejo med 500 in 700 evrov mesečno. Po navedbah sindikata iz junija v stavki sodeluje okoli 3.500 sodnih uslužbencev od skupno 7.500, medtem ko je pravosodni minister Ivan Malenica konec meseca trdil, da jih stavka manj kot tri tisoč.
Vlada je stavko sprva želela prepovedati, a je sodišče razsodilo, da je stavka zakonita. Minister Malenica je ta teden odločil, da stavkajoči od ponedeljka ne bodo več prejemali plač, čeprav še vedno opravljajo nujne naloge. Premier Andrej Plenković je v torek ponovil, da je njegova vlada povečala plače zaposlenim v pravosodju, stavkajoče pa pozval, naj realno pogledajo, kaj vse je vlada že storila zanje.
Predsednik vrhovnega sodišča Radovan Dobronić pa pravi, da trditve vlade o nenehnem zviševanju plač ne držijo. "Končni učinek je ta, da sodni uslužbenci delajo za plače, s katerimi komaj preživijo. Dejansko so postali socialni primeri," je ocenil. Opozoril je tudi, da sodstvo tako ne more več delovati. Njegove besede potrjuje število vlog, ki stojijo na sodiščih. Po pisanju hrvaškega časnika Jutarnji list naj bi samo na občinskem sodišču v Zagrebu stalo več kot 17 tisoč vlog – pritožb, pobud, ugovorov na izvedenske izvide ter civilnih tožb, ki niso vpisane ali dodeljene sodnikom.
Milanović je v svoji zahtevi po sklicu izredne seje sabora ocenil, da je glede na to, da stavka uslužbencev poteka že sedmi teden, "resno ogroženo pravilno delovanje pravosodne veje oblasti, kar ogroža stabilnost celotne državne oblasti".
"Ko sodstvo ne more pravilno delovati, ko državljani ne morejo uveljavljati svojih zakonskih in ustavnih pravic in ko ni volje hrvaške vlade za rešitev tega položaja, menim, da je nujen takojšen odziv zakonodajne oblasti, hrvaškega sabora, da bi našli rešitev za težave v sodstvu, stabilizirali razmere in ponovno vzpostavili normalno delovanje sodstva in s tem celotnih državnih oblasti," je pojasnil Milanović.
Milanovića je k sklicu izredne seje pozvala opozicija
Glede plinske afere pa je ocenil, da vlada ne kaže namere, da bi ugotovila vse okoliščine, povezane s preprodajo plina in "sumljivim poslovanjem" Hepa. Dodal je, da je zanj odgovorno tudi ministrstvo za gospodarstvo in trajnostni nadzor, zato mora sabor naložiti vladi, da najde in sankcionira odgovorne osebe.
Hrvaški premier Andrej Plenković je na udaru zaradi plinske afere in rekordno dolge stavke v sodstvu.
Milanović je prvi hrvaški predsednik, ki je zahteval sklic izredne seje sabora, kar mu omogoča ustava. Poziv k temu, da zahteva sklic seje, je nanj naslovila celotna opozicija z izjemo stranke Domovinsko gibanje.
Državno podjetje Hrvatska elektroprivreda (Hep) je zaradi vladne uredbe o odpravi motenj na domačem energetskem trgu moralo kupovati plin od Ine, katere lastnika sta država in madžarska skupina Mol, po ceni 47,60 evra na megavatno uro. Ko so napolnili skladišča in imeli presežke plina, so ga prodali naprej po nizki ceni med enim centom in 34 evri na megavatno uro. Kupci so bili zasebna energetska podjetija. HEP je tako zgolj junija izgubil najmanj 11 milijonov evrov.
Premier Plenković je ob razkritju afere trdil, da s tem ni bil seznanjen vse do 30. junija letos. Hrvaški tednik Nacional pa julija piše, da je vodstvo Hepa na presežke vlado opozarjalo od januarja letos. Kot navaja tednik, so iz Hepa poslali več dopisov Plenkoviću in gospodarskemu ministru Davorju Filipoviću, a niso prejeli odziva. Direktor Hepa Frane Barbarić ju je po pisanju Nacionala več mesecev podrobno obveščal o težavi in ju opozarjal, da bi izgube državnega Hepa zaradi vladne uredbe lahko znašale tudi do 200 milijonov evrov.
Vlada je uredbo spremenila pretekli teden, po novem pa tako Hepu ni več treba kupovati plina od Ine. Gre za drugo afero glede plina v zadnjem letu. Avgusta lani so pridržali pet ljudi zaradi suma, da so oškodovali Ino za najmanj milijardo kun oz. 130 milijonov evrov. Osumljeni naj bi se dogovorili, da Ina prek družbe Plinara istočne Slavonije podjetju OMS upravljanje proda plin po netržno nizkih cenah, 19,46 evra na megavatno uro, to pa ga je prodajalo naprej v tujino po 210 evrov na megavatno uro.
