To je nemški sovražnik številka ena

Razkol v ECB je vse večji. Na eni strani je Draghi, na drugi strani pa je najglasnejši guverner nemške Bundesbanke Jens Weidmann. Ta nasprotuje, da bi ECB s pomočjo spornega programa odkupa državnih obveznic prezadolženih držav evropski finančni sistem preplavila z bilijonom evrov.

Francoz stopil na stran Nemčije Weidmannova stališča zagovarja tudi nemška članica šestčlanskega izvršilnega odbora ECB Sabine Lautenschläger. Do zdaj je izvršilni odbor večinsko podpiral Draghijevo monetarno politiko, zdaj pa je Italijan naletel na težavo.

Kot piše nemški časnik Die Welt, se je šestčlanski izvršilni odbor ECB razklal na polovico. Trije od šestih članov so zavrnili Draghijeve načrte o nakupu državnih obveznic. Poleg Lautenschlägerjeve in Luksemburžana Yvesa Merscha (ta sta že prej nasprotovala Draghiju) še Francoz Benoit Coeure.

Draghijevo reševanje južnoevropskih držav Draghiju pa sta ostala zvesta še Belgijec Peter Praet in Portugalec Vitor Constancio, ki je tudi podpredsednik ECB. Je Nemcem končno uspelo zaustaviti Draghija, ki jim je že dolgo trn v peti? Skorajda bi lahko rekli, da je Italijan v nekaj zadnjih letih postal nemški sovražnik številka ena.

V nemških medijih je težko najti kakšen prizanesljiv zapis glede Draghija. Nemci nekdanjemu guvernerju italijanske centralne banke očitajo, da poskuša reševati prezadolžene južnoevropske države na račun nemških davkoplačevalcev.

Super Mario iz ECB naredil Banco d’Italia? Italijanu, ki mu nekateri ljubkovalno pravijo tudi Super Mario, tudi očitajo, da je pod njegovim vodstvom postal ECB (ta ima sedež v Frankfurtu v Nemčiji) postal zgolj nekakšna evropska različica italijanske centralne banke Banca d’Italia in ne evropska Bundesbanka.

Na začetku takšne sovražnosti še ni bilo. Draghi, ki je postal predsednik ECB novembra 2011, je tako marca naslednje leto v intervjuju za nemški Bild še pihal na dušo Nemcem z besedami, da je vsaka država sama odgovorna za svoje finance in da je proti uvedbi evroobveznic.

Kako je Draghi s sladkimi besedami topil Nemce Če hočemo zaščiti denar davkoplačevalcev, potem se evroobmočje ne sme spremeniti v transferno unijo, v kateri bosta ena ali dve državi plačevali račune, medtem ko bodo druge zapravljale, ja zagotavljal zviti Italijan.

Nato pa je julija istega leta prišel njegov znameniti nastop na konferenci investitorjev v Londonu, kjer je dejal, da bo storil vse, kar je treba, da bo ohranil evroobmočje.

Draghijeva sproščena Evropa S tem je nakazal, da bo ECB postal tudi t. i. posojilodajalec v skrajni sili – da bo s tiskanjem denarja oziroma s t. i. kvantitavnim sproščanjem (tj. nakupi državnih obveznic) pomagala prezadolženim državam. Podobno politiko izvajata tudi ZDA in Velika Britanija.

ECB je tako začela program OMT (Outright Monetary Transactions). Ta program, ki v praksi še ni bil uporabljen, je opogumil finančne institucije, da so začele kupovati obveznice kriznih držav, saj jih je minil strah pred izgubami.

Za Nemce je OMT vojna napoved Po programu OMT bo namreč lahko finančna institucija obveznice prodala ECB še pred dospelostjo in po nekaj višji ceni od nakupne, s čimer bo ustvarila dobiček ter se izognila tveganju neplačila. Nakup obveznic je seveda pomagal prezadolženim državam.

Nemci pa so seveda skočili na noge. Draghiju, ki jim je obljubljal, da ne bo spremenil evroobmočja v transferno unijo, so očitali, da je presegel pristojnosti ECB. O ustavnosti programa OMT zdaj odloča tudi nemško ustavno sodišče.

Nemci nejeverni glede bančne unije in deflacijske panike Nemčija je nejevoljna tudi zaradi drugih Draghijevih ukrepov, saj je prepričana, da je treba njegove besede, da bo storil vse, kar je treba, brati kot: na račun nemških davkoplačevalcev bo storil vse, kar je treba.

Tudi zamisel o bančni uniji so Nemci dolgo zavračali, češ da bo omogočala sanacijo bank v prezadolženih državah na račun varčevalcev v nemških bankah. Niso zadovoljni niti z nižanjem ključne obrestne mere, ki je zdaj na rekordno nizkih 0,05 odstotka.

Prenos bogastva iz varčnih v prezadolžene države V najmočnejšem evropskem gospodarstvu so namreč sumničavi glede Draghijevega boja proti deflaciji. Kot menijo, želi pod pretvezo boja proti deflaciji sprožiti inflacijsko politiko.

S tem želi na račun varčevalcev reševati prezadolžene države, kot je njegova domovina Italija. Cilj Draghijeve politike je "stopiti" dolgove prezadolženih držav, toda s "topljenjem" dolgov bodo izpuhteli v zrak tudi prihranki milijonov, predvsem nemških varčevalcev.