Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Petek,
12. 4. 2013,
9.48

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Alenka Bratušek recesija kriza gospodarstvo

Petek, 12. 4. 2013, 9.48

8 let

The Economist: Bratuškova soočena z najhujšo krizo v zgodovini Slovenije

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4
The Economist piše o krizi v Sloveniji in se med drugim osredotoča na zadnje "uničujoče" poročilo OECD in stanje slovenskih bank ter navaja odgovore predsednice slovenske vlade na te izzive.

"Kot politična novinka je bila Alenka Bratušek vržena v vodo na globokem koncu. Usoda ji je v naročje vrgla najhujšo krizo v Sloveniji po osamosvojitvi leta 1991, pa je šele leto dni poslanka in tri tedne premierka," v uvodu zapiše časnik. Postavlja se vprašanje, ali je Slovenija po Cipru naslednja članica območja evra, ki bo potrebovala pomoč. Ne, odločno odgovarja Bratuškova, ne potrebujemo pomoči, samo čas, spomni časnik. Premierka vztraja, da Slovenija ni Ciper Takšen je bil njen odziv dan po uničujočem poročilu OECD, ki govori o globoki recesiji, slabem gospodarjenju z bankami v državnimi lasti ter šibkih izgledih za gospodarstvo v Sloveniji, spomni The Economist. Ob tem dodaja izjavo predstavnika OECD Yvesa Letermea v Ljubljani, češ da Slovenija trenutno ne potrebuje pomoči, kar pa, tako tednik, "jasno kaže, da je ne izključuje v prihodnosti". V nadaljevanju navaja podatke o gibanju slovenskega BDP, brezposelnosti in staranju prebivalstva in dodaja, da so Slovenci kljub tem neugodnim podatkom "jezni, ker se je pozornost po ciprski krizi obrnila nanje". Premierka vztraja, da Slovenija ni Ciper, pri čemer navaja podatke o deležu bančnega sektorja v državi, ki je občutno nižji od tistega na Cipru. "Vseeno priznava, da so banke njen prvi problem. Prave težave so v največjih bankah, ki so še vedno v državni lasti," dodaja časnik. "Dolga leta so bankirji posojali velike vsote svojim prijateljem" V majhni državi vsi poznajo vse in "dolga leta so bankirji posojali velike vsote svojim prijateljem, od katerih so mnogi ta denar porabili za nakup podjetij, ki so jih vodili, premoženje podjetij pa zastavili kot poroštvo". Številna od teh podjetij so zdaj propadla, navaja Economist. Poročilo OECD je za državne banke porazno; "šokantnih 15 odstotkov vseh posojil je slabih, kar predstavlja tretji najvišji delež v območju evra", še opozarja časnik. Znižanje življenjskega standarda je jezne Slovence decembra pognalo na ulice, kar je privedlo do padca premiera Janeza Janše in Zorana Jankovića, ki je odstopil s čela največje opozicijske stranke. Oba je protikorupcijska komisija pozvala, naj pojasnita svoje finančno stanje. Nekaj se v državi je spremenilo in to je nepovratno, je za časnik dejal sociolog Gorazd Kovačič. Predsednica vlade se strinja; dolgo odlagana pokojninska reforma in ustanovitev slabe banke sta se končno začeli, a prepirljivi slovenski politiki so pred ukrepanjem potratili veliko časa, opozarja Economist, ki prispevek sklene z obljubo Bratuškove: "Začeli smo in nadaljevali bomo."

Ne spreglejte