Četrtek, 13. 6. 2019, 15.45
5 let, 6 mesecev
Tekma za naslednika Mayeve: za zdaj močno vodi Johnson
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,09
Boris Johnson je v prvem krogu glasovanja o novem vodji konservativcev dobil največ glasov med vsemi kandidati.
Nekdanji britanski zunanji minister Boris Johnson je v prvem krogu glasovanja o novem vodji britanske konservativne stranke dobil 114 glasov, kar je največ med vsemi kandidati. Aktualni britanski zunanji minister Jeremy Hunt je na drugem mestu prejel 43 glasov. Iz nadaljnjih glasovanj so že izpadli trije kandidati, ki niso dobili najmanj 17 glasov od skupno 313 delegatov stranke.
Na tretje mesto se je s 37 glasovi uvrstil minister za okolje Michael Gove, četrti je nekdanji minister za brexit Dominic Raab (27), peti notranji minister Sajid Javid (23), šesti minister za zdravje Matt Hancock (20) in sedmi minister za mednarodno razvojno pomoč Rory Stewart (19).
Iz tekme za naslednika oziroma naslednico Therese May pa so že izpadli nekdanja ministrica za parlamentarna vprašanja Andrea Leadsom (11), nekdanji državni sekretar za priseljevanje Mark Harper (10) in nekdanja ministrica za delo Esther McVey. Veljavnih je bilo vseh 313 glasov.
Johnson: Pred nami je še dolga pot
Johnson se je na Twitterju že zahvalil kolegom za zaupanje in podporo. "Vesel sem, da sem zmagal v prvem krogu, vendar je pred nami še dolga pot," je povedal nekdanji britanski zunanji minister.
Kdo bo na čelu konservativne stranke in britanske vlade naslednik Thereso May bo predvidoma znano v tednu, ki se začne 22. julija.
Glasovanja so predvidena še prihodnji teden, dokler ne bosta ostala samo še dva kandidata. Nato pa bo o nasledniku Mayeve na čelu konservativcev po pošti odločilo okoli 160 tisoč članov stranke. Novi predsednik stranke, ki bo postal tudi novi britanski premier, bo predvidoma znan v tednu, ki se začne 22. julija.
Mayeva odstopila minuli petek
Mayeva je s čela konservativne stranke uradno odstopila pretekli petek. Britanci si jo bodo zapomnili predvsem po tem, da je vlado vodila v enem od politično najbolj kaotičnih obdobij v novejši zgodovini države in da ji ni uspelo izpeljati brexita, zaradi česar je tudi odstopila. Premierske dolžnosti bo opravljala, dokler ne bo izbran njen naslednik.
