SiolNET. Novice Svet
9,51

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Strah pred novo pandemijo: bolezen, ki je desetkrat bolj smrtonosna kot covid-19

9,51

termometer

MERS
Znanstveniki v različnih delih sveta se na vse pretege trudijo, da bi preprečili morebitne nove globalne pandemije. Foto: Reuters

Medtem ko človeštvo še ni dokončno premagalo pandemije novega koronavirusa, se strokovnjaki v različnih delih sveta na vse pretege trudijo, da bi preprečili nove globalne zdravstvene krize. Po ocenah znanstvenikov se v divjih živalih skriva okoli 700 tisoč virusov oziroma bolezni, ki jih ljudje še ne poznamo. Poleg netopirjev, s katerih naj bi novi koronavirus preskočil na človeka, so strokovnjaki v zadnjih letih pod drobnogled vzeli tudi kamele. Te namreč prenašajo bolezen, ki se je do zdaj izkazala za najmanj desetkrat bolj smrtonosno, kot je bolezen covid-19, prek kapljic pa se lahko okuži vsak, ki je v stiku z njimi.

75 odstotkov na novo odkritih bolezni, s katerimi se je že okužil človek, izvira iz živali, je pokazala raziskava v okviru mednarodnega projekta Predict, ki združuje strokovnjake za nalezljive bolezni z vsega sveta. Znanstveniki so do zdaj identificirali 1.200 bolezni, ki so se najprej pojavile pri divjih živalih, ob tem pa ocenjujejo, da na svetu obstaja še približno 700 tisoč tako imenovanih zoonotičnih bolezni, ki jih sploh še ne poznamo, poroča BBC.

Branko Simonovič Novice Poslanec Simonovič: Prav je, da je tako. Če ne, gremo raje na predčasne volitve.

Desetkrat bolj smrtonosna kot bolezen covid-19

Ko gre za pandemijo novega koronavirusa, znanstveniki domnevajo, da bolezen covid-19, za katero je po zadnjih podatkih Univerze Johnsa Hopkinsa po svetu zbolelo več kot 99 milijonov ljudi, umrlo pa dva milijona ljudi, izvira iz netopirja. Medtem ko se države trudijo zajeziti valove okužb, znanstveniki že opozarjajo na nevarnost nove pandemije. Ena od živali, ki je zaradi tega že nekaj let v središču njihove pozornosti, je kamela.

Prebivalci severne Afrike, Azije in Bližnjega vzhoda, ki vzrejajo na milijone omenjenih živali. Millicent Minayo z washingtonske državne univerze že dve leti vsak dan testira kamele in njihove pastirje v mestu Marsabit na severu Kenije. "Vsak, ki je v stiku z njimi, se lahko okuži," opozarja Minayova. Gre za okužbo z bližnjevzhodnim respiratornim sindromom (Mers), enim od novejših koronavirusov, ki se je do zdaj izkazal za najmanj desetkrat bolj smrtonosnega od bolezni covid-19.

Znanstveniki se bojijo, da bi kamele lahko pripomogle k naslednji globalni pandemiji. Znanstveniki se bojijo, da bi kamele lahko pripomogle k naslednji globalni pandemiji. Foto: Getty Images

Bolezen, ki ji pravijo tudi kamelja gripa, so pred devetimi leti prvič odkrili v Savdski Arabiji. Do leta 2016 je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) identificirala 1.761 laboratorijsko potrjenih okužb z virusom Mers-CoV in najmanj 629 s tem povezanih smrti. Pred petimi leti je v eni od bolnišnic v Rijadu prišlo do izbruha bolezni, ki je pokazal, da na bolezen lahko prizadene vsakogar, ne samo pastirjev in lastnikov kamel.

Strokovnjaki se pri testiranjih zato že osredotočajo na ljudi, saj želijo preprečiti, da bi morebiten izbruh virusa, tako kot v primeru novega koronavirusa v kitajskem Wuhanu decembra predlani, vodil v pandemijo globalnih razsežnosti. "Nihče se ni zavedal, da bo covid-19 povzročil globalno pandemijo, ki bo terjala na milijone življenj. Bilo bi dobro, če bi to lahko že prej preprečili, namesto da bi to kasneje zdravili," pojasnjuje Minayova, ki je prepričana, da je preventiva najboljše zdravilo.

Stolnica sv. Nikolaja, poškodovana freska Novice Vandali poškodovali fresko na ljubljanski stolnici #foto

Vedno več možnosti za preskok bolezni na človeka

Naraščajoče število kamel, ki živijo v tesnem stiku z ljudmi, predstavlja idealne pogoje za širjenje prej omenjene smrtonosne bolezni. "Za raziskavo smo se odločili v Keniji, ker tukaj živi veliko število kamel, še posebej v Marsabitu," pripoveduje Minayova, ki je skupaj s sodelavci pri kamelah samo predlani odkrila 14 primerov Mersa.

Kenija predstavlja dom za približno tri milijone kamel, kar je skoraj deset odstotkov teh živali na vsem svetu. V Marsabitu, ki predstavlja največje kenijsko okrožje, živi 224 tisoč kamel. To pomeni, da je kamel tam skoraj toliko kot ljudi. Na tem področju namreč živi samo en odstotek prebivalcev Kenije.

Gre za ruralno območje, kjer je razvitih malo industrijskih dejavnosti, posebnega dobička pa si ne morejo obetati niti od turizma. Od približno dveh milijonov turistov, ki v normalnih razmerah Kenijo obiščejo vsako leto, pride v Marsabit samo nekaj tisoč tujcev. Kar 80 odstotkov ljudi z omenjenega območja živi v revščini.

Zaradi pandemije covid-19 imajo trenutno tudi v Keniji delno zaprtje države, kar vpliva na brezposelnost. Na obrobju Marsabita se tako vsako jutro zberejo ženske v upanju, da jih bodo za nekaj ur najeli za pakiranje hrane, ki jo nato pošljejo družinam, ki so zaradi pandemije izgubile svoje prihodke.

Na območju Marsabita živi približno toliko kamel kot ljudi. Prebivalci v veliki meri živijo od živine, povpraševanje po kamelah pa je vedno večje. Na območju Marsabita živi približno toliko kamel kot ljudi. Prebivalci v veliki meri živijo od živine, povpraševanje po kamelah pa je vedno večje. Foto: Getty Images

Ljudje na omenjenem območju na severu Kenije v veliki meri živijo od živine. Krave in kamele predstavljajo pomemben vir zaslužka za preživetje, redijo jih zaradi mleka in mesa, obenem pa veljajo tudi za pomembno sredstvo blagovne menjave, na primer za doto ob poroki ali za šolnino otrok. Prebivalci na omenjeni živalski vrsti gledajo kot na varni investiciji. Povpraševanje po kamelah je vedno večje, saj so jih pastirji spremenili v vzdržljive živali, ki lahko preživijo izjemno dolge in ostre suše.

Z vedno večjim številom kamel se povečuje tudi tveganje za nastanek zoonotičnih bolezni. "Premikanje vedno večjih čred živine čez pokrajino povečuje interakcijo z divjimi živalmi. Bolezni lahko s slednjih preskočijo na domače živali, od tam pa naprej na človeka," pravi veterinar za divje živali in vodja projekta Predict v Keniji Dawn Zimmerman. Mers je ena od bolezni, ki je že preskočila na človeka, zato strokovnjaki v Marsabitu pod strogimi varnostnimi ukrepi vsak dan izvajajo testiranje ljudi in kamel.

Cepivo covid-19 AstraZeneca Novice AstraZeneca se brani očitkov o slabi učinkovitosti cepiva pri starejših

Vsakdo, ki je v stiku z živalmi, se lahko okuži prek kapljic

Minayova in njeni sodelavci pri odvzemu brisov uporabljajo zaščitna očala, obrazne maske in vezirje, zaščitne plašče, rokavice in gumijaste škornje. Vsako jutro za testiranje izberejo šest kamel, ki jim odvzamejo nosne in rektalne brise. Čeprav gre za mladiče, ki so stari manj kot dve leti, se ti testiranju upirajo na vse pretege. "Kamele prav tako kihajo in kašljajo. Lahko pljunejo, lahko kihnejo vate, zato se lahko vsakdo, ki je v stiku s kamelami, okuži prek kapljic," poudarja Minayova.

Potem ko kamelam po vseh zapletih odvzamejo brise, pridejo na vrsto za testiranje ljudje. Zbrane vzorce najprej odpeljejo v mestni laboratorij, nato pa jih v zabojniku, ohlajenem na temperaturi minus 80 stopinj pod ničlo, na analizo prepeljejo v 531 kilometrov oddaljeni Nairobi. Pred izbruhom bolezni covid-19 je 13 različnih zoonotičnih bolezni, med drugim tuberkuloza, hepatitis E in ptičja gripa, vsako leto povzročilo 2,4 milijarde primerov bolezni pri človeku in 2,2 milijona s tem povezanih smrti. Mnoge od teh bolezni se prenašajo prek domačih živali oziroma živali v reji.

V različnih državah sveta so pri človeku že zabeležili okužbo z bližnjevzhodnim respiratornim sindromom (Mers). V različnih državah sveta so pri človeku že zabeležili okužbo z bližnjevzhodnim respiratornim sindromom (Mers). Foto: Reuters

V revnih državah 27 odstotkov živine kaže znake preteklih okužb z zoonotičnimi boleznimi, ena od osmih živali pa se po poročanju BBC vsako leto okuži. V Keniji se še kako zavedajo takšnega tveganja. Pred štirimi leti so v državi še pravočasno uspešno preprečili izbruh antraksa med bivoli, preden bi lahko ogrozil ljudi. Maja lani je najmanj 70 kamel v okrožju Mandera na severovzhodu države umrlo zaradi do zdaj še neznane bolezni, leto dni pred tem pa so tam zabeležili izbruh mrzlice vzhodnoafriškega jarka (RVF). Gre za smrtonosno bolezen, ki se širi, ko ljudje pridejo v stik s krvjo ali organi okuženih krav.

Na srečo bolezen takrat ni terjala smrtnih žrtev med ljudmi, a to nikakor ni pravilo. Junija lani sta v okrožju Meru blizu Marsabita umrla dva človeka, najmanj devet pa jih je zbolelo zaradi izbruha antraksa pri eni od živali. Za katero žival je šlo, ni znano. Pred tem je leta 2014 prav v Marsabitu 139 ljudi umrlo zaradi bruceloze. Gre za izjemno nalezljivo bakterijsko bolezen, ki se prenaša prek ne dovolj prekuhanega mesa ali neobdelanega mleka. Bolezen ogroža zlasti pastirje, ki uživajo surovo mleko, zaradi pomanjkanja lesa za kurjenje pa tudi surovo meso.

Splošna bolnišnica Jesenice Novice V ponedeljek potrdili 1.652 novih okužb

Bolezen predstavlja tveganje za ljudi po svetu

Mers v Marsabitu do zdaj še ni preskočil na človeka. Vsi brisi, ki so jih vzeli v ekipi Minayove, so bili v zadnjih dveh letih negativni, a bi težavo lahko predstavljal že en pozitiven vzorec. "Ko gre za ljudi, je to zelo smrtonosen virus. Ko gre za prenos virusa s človeka na človeka, nikoli ne veš, kdo ga bo dobil. Lahko bi bili to ljudje z oslabljenim imunskim odzivom ali otroci, katerih imunski sistem se še razvija," pojasnjuje Minayova.

Mers lahko, podobno kot bolezen covid-19, pri človeku povzroči enake vrste respiratornih bolezni, vključno s pljučnico. Simptomi se pogosto začnejo z zamašenim nosom, kašljem, bolečinami v prsih in težkim dihanjem. V najtežjih primerih poteka bolezni lahko pride do pljučne fibroze, ki povzroča brazgotinjenje pljuč oziroma pljučnega tkiva. To je zelo nevarno, saj sta zaradi te bolezni umrli več kot dve tretjini ljudi, ki sta bili potrjeno okuženi z Mersom, kažejo podatki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).

Strokovnjaki v luči še vedno trajajoče pandemije bolezni covid-19 opozarjajo, da je treba že zdaj identificirati živali in bolezni, ki bi lahko povzročile naslednjo globalno zdravstveno krizo. Strokovnjaki v luči še vedno trajajoče pandemije bolezni covid-19 opozarjajo, da je treba že zdaj identificirati živali in bolezni, ki bi lahko povzročile naslednjo globalno zdravstveno krizo. Foto: Reuters

Kako težko bi resnejši izbruh Mersa zajezili v Marsabitu, zgovorno kaže naslednji podatek. Pred petimi leti je bilo v celem okrožju Marsabita pet zdravnikov, od katerih je imel vsak 64 tisoč pacientov. To je 64-krat več opredeljenih bolnikov na enega zdravnika, kot priporoča WHO. Znanstveniki sicer opozarjajo, da Mers predstavlja tveganje za ljudi po svetu, začenši s tistimi, ki živijo na območjih, kjer najdemo kamele oziroma kjer slednje pridejo v bližnji stik s človekom ali domačimi živalmi.

V Savdski Arabiji so na primer ta in prejšnji mesec odkrili 15 primerov okužbe, med drugim tudi pri treh zdravstvenih delavcih, ki so se okužili od bolnikov. V Maroku so protitelesa odkrili med pastirji in delavci v klavnicah, je pokazala študija iz leta 2019. Strokovnjaki v luči še vedno trajajoče pandemije bolezni covid-19 zato opozarjajo, da je treba že zdaj identificirati živali in bolezni, ki bi lahko povzročile naslednjo regionalno ali globalno zdravstveno krizo. "Vedeti moramo, kaj je tam zunaj," poudarja Zimmerman.

Igla Digisvet Skrivnost fantomskih igel za cepljenje proti bolezni covid-19

Grožnja za človeka tudi zaradi podnebnih sprememb

Medtem ko so kamele lahko prenašalci, pa Mers grožnjo za človeka predstavlja izključno po njegovi zaslugi. Številni strokovnjaki so prepričani, da tveganje zaradi zoonotičnih bolezni narašča, ker je vedno več živali vzrejenih, da se z njimi nahrani vedno več ljudi. Drugi razlog predstavljajo podnebne spremembe, ki jih prav tako povzroča človek. Te namreč vplivajo na vedno bolj pogoste suše, ki so daljše in bolj ostre kot nekoč, pastirji v Afriki pa namesto krav in druge živine vedno bolj prisegajo na kamele, saj lahko te nekaj tednov zdržijo brez vode.

Rezultati raziskave, ki so jo leta 2014 izvedli na vzorcu 400 družin kenijskega domorodnega plemena Borana, so pokazali, da je 41 odstotkov družin prenehalo vzrejati določeno vrsto živine zaradi podnebnih sprememb, medtem ko je 71 odstotkov družin dejalo, da so kamele njihova izbira zato, ker lahko dolgo zdržijo brez vode. Na drugi strani pa kamele za razliko od druge živine predstavljajo večje tveganje za pojav zoonotičnih bolezni, predvsem zaradi njihove daljše življenjske dobe.

Krave mlekarice namreč po navadi zakoljejo po šestih letih življenjske dobe, kar pomeni, da ima krava v primeru okužbe z brucelozo omejeni čas, v katerem se bakterija lahko prenese na človeka. Pri kozah in ovcah je omenjeni čas tveganja še krajši, ker jih zakoljejo po približno dveh letih. Pri kamelah pa je čas, v katerem se lahko virus prenese na človeka ali na domačo žival, neprimerno daljši, ker živijo od 15 do 20 let.

Pastirji v Marsabitu so življenjsko odvisni od svojih kamel. Z vedno bolj ostrimi in pogostejšimi sušami število kamel na omenjenem območju narašča, tveganje za prenos virusa Mers z živali na človeka pa se povečuje. Strokovnjaki se trudijo, da bi, medtem ko človeštvo še vedno bije boj s covid-19, lahko preprečili naslednjo pandemijo. A kaj, ko se zdi, da je v hitro spreminjajočem se svetu, v katerem človek vedno bolj posega v naravno okolje in habitat divjih živali, nova globalna zdravstvena kriza samo vprašanje časa.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 43
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin