Stiglitz: študentski dolgovi vodijo v novo krizo

Joseph Stiglitz zato meni, da vedno večja zadolženost ameriških študentov ZDA lahko pripelje v novo krizo, saj njihov skupni dolg znaša že več kot bilijon ameriških dolarjev oziroma 770 milijard evrov.

Nobelovec za ekonomijo je za New York Times zapisal, da se ZDA že skoraj tradicionalno zapletajo v vedno isto dramo, v kateri bankirji ljudi spodbujajo, da se zadolžujejo prek svojih zmožnosti, nato pa se ob kopičenju dolga sprašujejo, kako je mogoče, da so se spet znašli v krizi. Podobno kot kriza stanovanjskih posojil je tudi prihajajoča kriza študentskih posojil simptom ameriške neenakosti ter želje mladih iz slabo situiranih družin, da se izvlečejo iz revščine staršev. A neprivilegirani se kaj kmalu lahko znajdejo še nižje, kot so začeli.

Začetek nove krize še pred koncem prejšnje Kriza študentskih posojil pa se bo verjetno začela, še preden bo razrešena kriza stanovanjskih posojil, zaradi katerih so številni izgubili svoje domove. Vsi priznavajo, da je univerzitetna izobrazba edini način za uspeh, a vedno višje šolnine in stroški šolanja pomenijo, da izobrazba za ameriške državljane postaja vedno bolj oddaljen sen. 26.000 dolarjev oziroma 20.000 evrov je povprečna zadolženost ameriškega študenta, a v besedi povprečje je skritih kar nekaj razhajanj.

Po podatkih ameriške centralne banke kar 13 odstotkov zadolženih študentov dolguje več kot 50.000 dolarjev oziroma 38.500 evrov, skoraj 4 odstotki izobražencev pa dolgujejo celo več kot 100.000 dolarjev oziroma 77.000 evrov, kar je daleč nad zmožnostjo mladih, sploh v kriznem gospodarstvu. Približno tretjina mladih v ZDA tako zaostaja za odplačevanjem posojil za tri mesece ali več. ZDA imajo tako enega najdražjih izobraževalnih sistemov v razvitih državah, saj danes povprečna šolnina skupaj z bivanjem na štiriletnem programu, upoštevajoč tudi javne univerze, znaša 22.000 dolarjev oziroma 17.000 evrov na leto, precej več, kot so odšteli na začetku osemdesetih, ko so povprečni stroški za letnik znašali 9.000 dolarjev oziroma 7.000 evrov (upoštevajoč inflacijo).

Šolnine gor, ne pa tudi plače Medtem ko so se šolnine več kot podvojile, je srednja vrednost družinskega dohodka ostala v primerjavi z letom 1980 skoraj nespremenjena. Tako ni čudno, da je študentski dolg lani že presegel skupni dolg uporabnikov kreditnih kartic. A medtem ko se lastniki kartic lahko naučijo nadzorovati dolg, bo to pri študentih težje, saj posameznik z univerzitetno diplomo v povprečju na leto zasluži 12.000 dolarjev oziroma 9.000 evrov več kot tisti brez diplome, prav tako je brezposelnost med diplomiranci manjša kot med tistimi s srednješolsko izobrazbo.

Za uspeh je torej v ZDA nujna diploma, a ta pride skupaj z ogromnim dolgom, ki onemogoča najem drugih posojil, na primer za stanovanje, prav tako ti pa številne odvrnejo, da bi nadaljevali izobraževanje. Za otroke iz družin srednjega sloja to pomeni, da bo njihov življenjski standard skoraj zagotovo slabši od standarda njihovih staršev.