SiolNET. Novice Svet
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Vadim Šišimarin: storil je grozodejstvo, ki ga Ukrajinci ne bodo pozabili

10

termometer

79. dan vojne v Ukrajini. V Ukrajini se je danes začelo sojenje mlademu ruskemu vojaku, ki je obtožen storitve vojnega zločina, saj je v prvem tednu vojne hladnokrvno v glavo ustrelil in ubil ukrajinskega civilista. Gre za sploh prvi tak sodni proces od začetka invazije. Rusija bo jutri ustavila dobavo elektrike Finski. Ruskega oligarha, čigar identiteta je še neznana, so na skrivaj posnet med razkrivanjem informacije, da ima ruski predsednik Vladimir Putin krvnega raka in da je zelo bolan, trdi medij, ki naj bi pridobil 11-minutni posnetek bogataševega pogovora. Putin je sicer nezadovoljen s potekom "posebne vojaške operacije", zato je ukazal čistko na vrhu hierarhije ruskih oboroženih sil, trdijo v Kijevu. Med tistimi, ki so izgubili svoj položaj, naj bi bil tudi načelnik generalštaba ruske vojske Valerij Gerasimov. Finski tabloid Iltalehti trdi, da bi se lahko Rusija že danes maščevala Finski za njeno namero, da se pridruži zvezi Nato, in ji prekinila dobavo naravnega plina. So pa predstavniki Rusije začeli groziti tako Švedski kot Finski, da bosta v primeru članstva v Natu obe državi postali tarči ruske vojske.

Pregled pomembnejših dogodkov dneva:

18:38
V Ukrajini se je začelo sojenje ruskemu vojaku, ki je storil vojni zločin
18:25 Rusija bo v soboto ustavila dobavo elektrike Finski
17.10 Vlada v DZ vložila predlog za prekinitev več sporazumov z Rusijo
16.57 "Vladimir Putin je zelo bolan, ima krvnega raka"
12.39 Švedski parlament: Članstvo v Natu bi pomagalo pri odvračanju od konfliktov
12.03 Borrell: EU bo Ukrajini namenila dodatnih 500 milijonov evrov vojaške pomoči
11.18 Danes večji prenos plina prek Ukrajine v Evropo 
10.35
Ukrajinska vojska uničila konvoj Rusov med prečkanjem reke
10.14 V spopadih na vzhodu Ukrajine ubitih več civilistov
8.34 Zelenski: Vsem je jasno, da je Rusija utrpela poraz
7.21 Rusi grozijo Finski in Švedski: Postali bosta tarča vojaških napadov
3.45 Siemens po 170 letih zapušča Rusijo
1.58 Se bo Rusija že danes maščevala Finski, ker ta želi vstopiti v zvezo Nato?
1.20 Vladimir Putin pometa, med odstavljenimi generali tudi eden glavnih arhitektov invazije

18:38 V Ukrajini se je začelo sojenje ruskemu vojaku, ki je storil vojni zločin

21-letni Vadim Šišimarin je 28. februarja, le štiri dni po začetku invazije, s strelom v glavo ubil 62-letnega ukrajinskega civilista. 21-letni Vadim Šišimarin je 28. februarja, le štiri dni po začetku invazije, s strelom v glavo ubil 62-letnega ukrajinskega civilista. Foto: Reuters

21-letni ruski vojak Vadim Šišimarin, pripadnik ene od tankovskih brigad, je le štiri dni po začetku ruske invazije Ukrajine s strelom v glavo pokončal 62-letnega ukrajinskega civilista, ki ni bil oborožen, so na današnjem sojenju domnevnemu vojnemu zločincu v Kijevu povedali tožilci. Gre za prvo sojenje zaradi storitve vojnega zločina od začetka vojne v Ukrajini.

Šišimarin je, tako trdijo ukrajinski obveščevalci, ki imajo tudi dokazni material v obliki videoposnetkov, dejanje priznal. Pojasnil je, da je ukaz za streljanje na ukrajinskega civilista dobil od nadrejene osebe. 

Če bo Šišimarin spoznal za krivega, mu v skladu z ukrajinskim pravom grozi dosmrtna zaporna kazen. 

Umor ukrajinskega civilista, morda gre za sploh prvi tak dogodek po začetku vojne v Ukrajini, se je zgodil 28. februarja v vasi Čupahivka, ki leži južno od mesta Sumi in severozahodno od Harkova. Rusi so takrat sicer prvič naleteli na močnejši odpor ukrajinske vojske, saj je ta tankovsko brigado, v kateri je bil tudi Šišimarin, prisilila v umik. 

18:25 Rusija bo v soboto ustavila dobavo elektrike Finski

Rusija bo v soboto ustavila dobavo elektrike Finski, so danes sporočili v finski podružnici ruskega državnega energetskega holdinga Inter RAO. Novico so potrdili pri finskem operaterju električnega omrežja Fingrid.

"Prisiljeni smo ustaviti uvoz elektrike od 14. maja dalje," so zapisali pri RAO Nordic. Pri podružnici so še dodali, da so to odločitev sprejeli zaradi težav pri prejemanju plačil za uvoženo elektriko iz Rusije.

17.10 Vlada v DZ vložila predlog za prekinitev več sporazumov z Rusijo

Potem ko je vlada v četrtek sprejela pobudo za prekinitev več sporazumov med Slovenijo in Rusijo, je predlog danes vložila v DZ. Kot je ob tem zapisala, želi zaradi nadaljevanja agresije Rusije na Ukrajino povečati politični pritisk na prvo ter s tem pripomoči k miru in preprečiti genocid.

V luči ruske agresije nad Ukrajino je vlada že odpovedala več mednarodnih pogodb z Rusijo, in sicer je bilo marca odpovedanih šest dvostranskih aktov, v gradivu navaja vlada. Prekinjene so bile pogodbe, ki so urejale sodelovanje na pravosodnem in visokošolskem področju ter ustanovitev in delovanje znanstveno-kulturnih centrov in mednarodnega raziskovalnega centra za drugo svetovno vojno.

Po podatkih zunanjega ministrstva tako ostaja v veljavi še 55 aktov, vlada pa meni, da je zaradi ruske agresije na Ukrajino smiselno, da se Slovenija odpove še dodatnim sporazumom.

16.57 "Vladimir Putin je zelo bolan, ima krvnega raka"

Pri mediju New Lines Magazine trdijo, da so pridobili zvočni posnetek enega od bogatejših Rusov, tesno povezanega s Kremljem, ki je izdal informacijo, da ima Vladimir Putin krvnega raka in da je zelo bolan.

Domnevni oligarh, njegovo identiteto in istovetnost njegovega glasu so po navedbah New Lines Magazina že potrdili, je bil med govorjenjem o Putinovem zdravstvenem stanju posnet že v marcu, trdi medij.

Resnično zdravstveno stanje ruskega predsednika je od začetka vojne v Ukrajini predmet številnih špekulacij. V začetku maja so se širile govorice, da Putin zaradi hude bolezni potrebuje operacijo in da bo vajeti Rusije začasno predal Nikolaju Patruševu, Nikolaja Patruševa, nekdanjemu protiobveščevalnegu uradniku KGB. Resnično zdravstveno stanje ruskega predsednika je od začetka vojne v Ukrajini predmet številnih špekulacij. V začetku maja so se širile govorice, da Putin zaradi hude bolezni potrebuje operacijo in da bo vajeti Rusije začasno predal Nikolaju Patruševu, Nikolaja Patruševa, nekdanjemu protiobveščevalnegu uradniku KGB. Foto: Twitter

Bogataš, šlo naj bi za enega od 200 najbogatejših Rusov, ni vedel, da ga snemajo. V posnetku se je odrekel Putinu in izrazil tudi željo, da "Vladimir Putin čim prej umre", ter prepričanje, da je "uničil rusko gospodarstvo, ukrajinsko gospodarstvo in številna druga gospodarstva".

"Težava je v njegovi glavi," je po navedbah New Lines Magazine še dejal neimenovani oligarh, ki ga trenutno ni v Rusiji. "En nor človek lahko svet obrne na glavo."

Nikolai Patrushev Novice Bo Putin zaradi operacije prisiljen položaj predati temu človeku?

12.39 Švedski parlament: Članstvo v Natu bi pomagalo pri odvračanju od konfliktov

Švedsko članstvo v Natu bi zmanjšalo nevarnost konfliktov v severni Evropi, je pokazala danes predstavljena revizija varnostne politike, ki so jo opravile stranke v švedskem parlamentu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Švedska vlada naj bi se v naslednjih dneh odločila, ali bo zaprosila za članstvo v Natu.

"Švedsko članstvo v Natu bi zvišalo prag za nevarnost vojaških spopadov in tako imelo odvračalni učinek v severni Evropi," piše v poročilu, ki so ga danes predstavili na tiskovni konferenci v Stockholmu.

Poročilo sicer ni vsebovalo konkretnih priporočil o tem, katero pot naj Švedska dokončno izbere, vendar so v njem opozorili, da "ni realno razvijati dvostranskih obrambnih zavezništev zunaj obstoječih evropskih in evroatlantskih struktur".

Poročilo ob tem opozarja, da "v okviru sedanjih dogovorov o sodelovanju na področju obrambe ni zagotovila, da bi Švedska dobila pomoč, če bi bila tarča resne grožnje ali napada".

V četrtek sta finska premierka Sanna Marin in predsednik Sauli Niinistö sporočila, da mora po njunem mnenju Finska "nemudoma zaprositi za članstvo v Natu". Švedska zunanja ministrica Ann Linde je ob tem poudarila, da bodo ukrepi Finske vplivali tudi na Švedsko in "jih je treba upoštevati".

Opozorila je, da se bo Rusija tako na finsko kot na švedsko članstvo odzvala negativno, vendar je novinarjem povedala, da ne pričakujejo "konvencionalnega vojaškega napada" Rusije.

Švedska in sosednja Finska sta bili več desetletij vojaško nevtralni, vendar je po ruski invaziji na Ukrajino 24. februarja v obeh državah močno narasla javna in politična podpora za pridružitev Finske in Švedske zvezi Nato.

12.03 Borrell: EU bo Ukrajini namenila dodatnih 500 milijonov evrov vojaške pomoči

EU bo zagotovila dodatnih 500 milijonov evrov za dobavo orožja in druge vojaške opreme ukrajinski vojski, je ob robu srečanja zunanjih ministrov skupine G7 danes napovedal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. Velika Britanija je ob tem pozvala k nadaljnji vojaški podpori Ukrajini in krepitvi sankcij proti Rusiji.

"Napovedujem, da bo EU zagotovila nov sveženj v višini 500 milijonov evrov za vojaško podporo Ukrajini, s čimer naj bi dali nov zagon podpori tej državi," je ob začetku drugega dne pogovorov zunanjih ministrov G7, ki se te dni sestajajo v nemškem letovišču Wangels ob Baltskem morju, dejal Borrell.

Sredstva naj bi po navedbah EU namenili za financiranje osebne zaščitne opreme, goriva, pa tudi orožja za obrambo. Namenjena naj bi bila tudi financiranju težkega orožja, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

EU je konec februarja odobrila 500 milijonov evrov vreden prvi sveženj vojaške pomoči Ukrajini, ki sta mu v naslednjih mesecih sledila še dva, s čimer se je vrednost evropske vojaške pomoči povečala na 1,5 milijarde evrov. Z danes napovedano pomočjo bi skupna vrednost pomoči EU dosegla dve milijardi evrov.

Borrell je izrazil tudi prepričanje, da bo EU do ponedeljka, ko se v Bruslju sestajajo zunanji ministri Unije, dosegla dogovor o šestem svežnju sankcij proti Rusiji, ki se nanaša na prepoved uvoza ruske nafte, poroča Reuters. Dogovor o sankcijah, ki ga morajo podpreti vse članice EU, trenutno blokira Madžarska.

Položaj v Ukrajini je v ospredju zasedanja zunanjih ministrov skupine sedmih gospodarsko najbolj razvitih držav G7, ki ga gosti trenutno predsedujoča Nemčija. Na njem sodelujejo ZDA, Velika Britanija, Francija, Nemčija, Italija, Kanada in Japonska.

Ministri razpravljajo predvsem o zunanjepolitičnih in varnostnih vprašanjih ter o naslednjih korakih v odzivanju na rusko agresijo proti Ukrajini.

Države G7 so močno poenotene pri podpori Ukrajini do njene zmage proti Rusiji, je sporočila Francija, Velika Britanija pa je pozvala k nadaljnji dobavi orožja Kijevu, da bi še naprej vzdrževali pritisk na ruskega predsednika Vladimirja Putina.

"V tem trenutku je zelo pomembno, da nadaljujemo pritisk na Putina z dobavo več orožja Ukrajini, s krepitvijo sankcij," je ob začetku drugega dne pogovorov s kolegi dejala britanska zunanja ministrica Liz Truss. Enotnost držav G7 je bila po njenih besedah v tej krizi do zdaj ključnega pomena.

Francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian pa je dejal, da so države G7 "zelo močno enotne", da "dolgoročno še naprej podpirajo ukrajinski boj za suverenost, vse do zmage Ukrajine". Pri tem je opozoril tudi na globalne posledice vojne v Ukrajini, ki jo je označil za trajen konflikt, med drugim na področju prehranske varnosti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ministrom G7 naj bi se danes pridružila tudi zunanja ministra Ukrajine in Moldavije, Dmitro Kuleba in Nicu Popescu. Vodja nemške diplomacije Annalena Baerbock je na današnjem srečanju z moldavskim kolegom v luči ruske invazije na Ukrajino zagotovila polno podporo Moldaviji in poudarila solidarnost z obema državama.

11.18 Danes večji prenos plina prek Ukrajine v Evropo

V Evropo se danes prek Ukrajine steka več plina kot v četrtek, kažejo podatki ruskega dobavitelja plina Gazprom. Po plinovodu prek postaje v ruskem mestu Sudža prihaja 61,97 milijona kubičnih metrov, medtem ko je v četrtek 50,6 milijona kubičnih metrov. Prenos prek postaje Sohranovka še vedno stoji.

Ukrajinska stran je za danes potrdila prenos 61,97 milijona kubičnih metrov ruskega plina prek postaje Sudža, medtem ko je bil prenos plina prek postaje Sohranovka zavrnjen, je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass danes dejal tiskovni predstavnik Gazproma Sergej Kuprijanov.

Operater ukrajinskega plinskega omrežja GTSOU je v sredo ustavil prenos plina, ki je prihajal prek postaje Sohranovka v Rusiji do kompresorske postaje Novopskov v ukrajinski regiji Lugansk. Kot so dejali, namreč zaradi ruske vojaške zasedbe območja nimajo nadzora nad plinsko infrastrukturo in zato uveljavljajo pogodbeno določilo o višji sili.

GTSOU je v četrtek na svoji spletni strani objavil, da Gazprom ni izkoristil možnosti povečanja prenosa po plinovodu, ki poteka prek Sudže. Po navedbah ukrajinske strani je zmogljivost tega plinovoda 77,2 milijona kubičnih metrov plina.

Prek plinovoda, ki prihaja iz Sohranovke, se je v Evropo stekalo 32,6 milijona kubičnih metrov plina, kar je okoli tretjina ruskega plina, ki je v zadnjem obdobju dnevno prihajal v Evropo.

Cena plina na nizozemskem vozlišču TTF je danes padla. Junijske pogodbe so trenutno pri okoli 105 evrih za megavatno uro, medtem ko so v četrtek končale pri 106,7 evra, še v sredo pa pri 94 evrih za megavatno uro.

10.35 Ukrajinska vojska uničila konvoj Rusov med prečkanjem reke

"Prečkanje reke v sovražnem okolju je zelo tvegan manever in to, da so se ga ruski generali lotili, samo kaže, pod kakšnim pritiskom so," je neuspešen poskus ruske vojske, da bi prečkala reko Severski Donec, po poročanju The Guardiana komentiral britanski obrambni minister Ben Wallace. Po njegovem mnenju je uspešen napad ukrajinske vojske na začasne mostove Rusov samo dokaz, kako je Putinova vojska v zadnjih dneh kljub okrepitvam nemočna in neuspešna pri zavzemanju ozemlja.

Po podatkih britanske vojaške obveščevalne službe je med ukrajinskim obstreljevanjem pontonskih mostov, ki so jih za prečkanje reke zgradili ruski vojaki, ruski bataljon izgubil skoraj vsa oklepna vozila. Koliko žrtev je pri tem utrpela ruska vojska, zaenkrat ni znano.

Ukrajinska stran trdi, da bi lahko bilo ubitih več kot tisoč vojakov, vendar ta podatek ni preverjen, prav tako ni jasno, kdaj se je napad zgodil. Številni vojaki so poskušali pobegniti in priplavati na drugo stran reke, vendar je ukrajinska vojska takoj začela streljati nanje.

Rusija se na te informacija zaenkrat ni odzvala.

Ukrajinska vojska je v sredo uspešno napadla konvoj ruske vojske med prečkanjem reke Severski Donec ter tudi uničila začasne mostove, ki so jih postavili Rusi. Več v spodnji galeriji.

1 / 6
2 / 6
3 / 6
4 / 6
5 / 6
6 / 6

10.14 V spopadih na vzhodu Ukrajine ubitih več civilistov

V hudih spopadih med ruskimi in ukrajinskimi enotami v regiji Doneck na vzhodu Ukrajine je bilo po navedbah ukrajinske strani ubitih najmanj pet civilistov. Ruske sile danes nadaljujejo letalske napade na oblegano jeklarno Azovstal v Mariupolu, je po poročanju tujih tiskovnih agencij sporočil generalštab ukrajinske vojske.

Ruske sile krepijo napade tudi na vzhodu Ukrajine, kjer se skušajo prebiti do Slovjanska in Kramatorska ter obkoliti ukrajinsko vojsko na črti med separatističnima območjema Doneck in Lugansk, je po poročanju BBC sporočilo britansko obrambno ministrstvo.

V spopadih v Donecku je bilo ubitih več civilistov, štirje v krajih Novoselivka, Avdivka in Liman, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Po podatkih Združenih narodov je bilo od začetka vojne ubitih več kot 3.500 civilistov, vendar organizacija domneva, da je število žrtev veliko večje.

Ruska vojska danes nadaljuje raketiranje jeklarniškega kompleksa Azovstal. "Moskva za vzpostavitev popolnega nadzora nad mestom in zatrtje odpora ukrajinskih branilcev uporablja letala za napade na strateške cilje, je sporočil generalštab ukrajinske vojske. Ruske sile se med granatiranjem skušajo prebiti do osrednjega dela kompleksa, poroča ukrajinska tiskovna agencija Unian.

Oblasti v Kijevu so medtem sporočile, da se začenja nov krog pogovorov o evakuaciji ukrajinskih borcev iz Azovstala.

Kijev želi podpisati dokument, ki določa postopek evakuacije iz jeklarne Azovstal v Mariupolu, je po poročanju časnika Ukrajinska pravda v četrtek sporočila podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk. Po njenih navedbah je v predorih pod industrijskim kompleksom še več kot tisoč vojakov.

"Želimo podpisati dogovor o tem, kako bo potekala evakuacija iz Azovstala – pripravljeni smo ga podpisati," je dejala. Cilj je evakuacija v več fazah, pri čemer je prva prednostna naloga reševanje 38 hudo ranjenih borcev. Po njenih besedah na pogajanjih med Rusijo ter ZN in Mednarodnim odborom Rdečega križa posreduje Turčija.

Rusija je do zdaj sicer zavrnila kakršnokoli evakuacijo zadnjih ukrajinskih borcev iz jeklarne v pristaniškem mestu Mariupol in zahtevala, da se Ukrajinci v tovarni predajo.

8.34 Zelenski: Vsem je jasno, da je Rusija utrpela poraz

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je rekel, da je Rusija v Ukrajini utrpela strateški poraz in da je to več kot jasno celotnemu svetu.

"Rusija ni dovolj pogumna, da bi to priznala," je Zelenski povedal v nočnem nagovoru.

Dodal je, da želi ruska vojska prikriti resnico za raketnimi, zračnimi in topniškimi napadi. Zahvalil se je tudi medicinskim sestram, ki pomagajo pri oskrbi ukrajinskih vojakov. V času vojne je bilo v Ukrajini uničenih 570 zdravstvenih ustanov.

7.21 Rusi grozijo Finski in Švedski: Postali bosta tarča vojaških napadov

"Če se Švedska in Finska pridružita Natu, bosta postali sovražni državi," je po poročanju Kyiv Independent dejal predstavnik Rusije pri Združenih narodih Dmitri Poljanski. "Obe državi vesta, da v trenutku, ko se bosta pridružili Natu, bo Rusija odreagirala. Če bo Nato na mejo z Rusijo poslal svojo vojsko, bodo ta območja postala tarča ruske vojske," je še dejal Poljanski.

3.45 Siemens zapušča Rusijo

Nemški industrijski gigant bo zaradi vojne v Ukrajini izstopil z ruskega trga, kjer so sicer delovali več kot 170 let, so v podjetju sporočili v četrtek in obsodili odločitev Rusije za napad na jugozahodno sosedo. Siemens je sicer že kmalu po začetku vojne začasno zaustavil tako rekoč vse proizvodne procese in dobave iz svojih obratov v Rusiji in Belorusiji.

Siemens je bil v Rusiji prisoten od leta 1851, ko je podjetje sodelovalo pri vzpostavljanju telegrafske komunikacije med Moskvo in Sankt Peterburgom. Siemens je bil v Rusiji prisoten od leta 1851, ko je podjetje sodelovalo pri vzpostavljanju telegrafske komunikacije med Moskvo in Sankt Peterburgom. Foto: Guliver Image

Eno največjih podjetij v Evropi zelo velikega udarca na račun slovesa od ruskega trga najverjetneje ne bo utrpelo. Siemens ima v Rusiji okrog tri tisoč zaposlenih, po oceni tiskovne agencije Reuters pa v Rusiji ustvari okrog en odstotek letnih prihodkov. 

1.58 Se bo Rusija že danes maščevala Finski, ker ta želi vstopiti v zvezo Nato?

Finski tabloid Iltalehti je v četrtek napovedal, da bi lahko Rusija danes prekinila dobavo naravnega plina Finski. Šlo naj bi za povračilni ukrep, ker se želi Finska pridružiti zvezi Nato, čemur Rusija ni najbolj naklonjena, saj si s Finsko deli 1.340 kilometrov dolgo mejo.

Po poročanju tabloida, ki sicer navaja neimenovane vire, zaradi česar je točnost informacij za zdaj še pod vprašajem, so bili z možnostjo usahnitve pritoka plina v četrtek že seznanjeni nekateri najvplivnejši finski politiki.

Rusija je bila od začetka invazije v Ukrajini večkrat tarča obtožb, da bo svoj prevladujoči položaj na trgu naravnega plina poskusila spremeniti v orožje. Rusija je bila od začetka invazije v Ukrajini večkrat tarča obtožb, da bo svoj prevladujoči položaj na trgu naravnega plina poskusila spremeniti v orožje. Foto: Guliver Image

Prekinitev dobave naravnega plina sicer morda ne bi bil prehud udarec za finsko energetiko, saj Finska z njim pokriva le okrog pet odstotkov letnih potreb po energiji, je pa res, da veliko večino plina, ki ga porabi, dobavi iz Rusije. 

1.20 Vladimir Putin pometa, med odstavljenimi generali tudi eden glavnih arhitektov invazije

Ruski predsednik je nejevoljen, ker vojna oziroma posebna vojaška operacija, kot invaziji na Ukrajino pravijo v Kremlju, ne gre po načrtih, zato odstavlja in sankcionira nekatere najvišje pozicionirane posameznike v hierarhiji ruskih oboroženih sil.

V nemilost pri Putinu je, tako po poročanju več tujih medijev trdi Oleksij Arestovič, vojaški svetovalec ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, med drugim padel načelnik generalštaba ruske vojske Valerij Gerasimov. Generala, ki naj bi bil prejšnji teden ranjen na fronti pri Harkovu, so zaradi neizpolnjevanja vojaških ciljev suspendirali, trdijo v Kijevu.

Valerij Gerasimov je bil eden od arhitektov ruske invazije Ukrajine. Valerij Gerasimov je bil eden od arhitektov ruske invazije Ukrajine. Foto: Reuters

Putinova metla naj bi zaradi umika iz Harkova zadela tudi generala Sergeja Kisela, poveljnika prve ruske tankovske armade. Kisela Putin naj ne bi le odpustil, temveč ga tudi aretiral.

Iz Kijeva sicer poročajo še o najmanj dveh generalih ruske vojske in dveh mornariških častnikih z visokim činom, ki so se zaradi slabih rezultatov, izgub ali umikov znašli sredi preiskave Kremlja, bili odpuščeni ali celo aretirani. 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin