Sreda, 20. 9. 2017, 15.07
6 let, 7 mesecev
Sodišče EU: Banke morajo pri kreditih v tujih valutah predstaviti vsa tveganja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,50
3
Informacije, ki jih banke dajejo potrošnikom, morajo obsegati ne le možnost zvišanja ali znižanja vrednosti valute, v kateri je bilo posojilo sklenjeno, temveč tudi vpliv gibanja menjalnega tečaja in povečanja obrestnih mer na vračila, je v bolgarskem sodnem primeru odločilo Sodišče EU.
Finančne ustanove morajo posojilojemalcem posredovati informacije, ki morajo zadostovati za sprejetje "poučenih in preudarnih odločitev", je zapisalo sodišče v Luksemburgu.
Poslanci podprli možnost kolektivnih tožb
Kot je pojasnilo, morajo te informacije zajemati ne le možnost zvišanja ali znižanja vrednosti valute, v kateri je bilo posojilo sklenjeno, temveč tudi vpliv gibanja menjalnega tečaja in povečanja obrestnih mer valute, v kateri je bilo posojilo sklenjeno, na vračila.
Morda vas zanima še:
Sodišče: Pogodba o dolgoročnem posojilu v frankih je nična
Prva tožba posojilojemalca v švicarskih frankih negativna
Dobra novica za imetnike posojil v švicarjih: obrestna mera je nižja, ker je Libor negativen
Posojilojemalci v "švicarjih" še vedno v mukah
Posojilojemalec mora biti torej jasno obveščen o tem, da s podpisom posojilne pogodbe v tuji valuti prevzema tečajno tveganje, ki ga bo ob devalvaciji svoje nacionalne valute morda težko nosil. Poleg tega mora banka navesti mogoče spremembe menjalnih tečajev in tveganja v zvezi s sklenitvijo posojila v tuji valuti, še posebej če posojilojemalec svojih dohodkov ne prejema v teh valuti.
Zadeva, podobna slovenskim sporom v zvezi s krediti v frankih
Sodišče EU je o tej problematiki razsojalo na zahtevo romunskega sodišča, na katerega je tožbo vložila skupina posojilojemalcev, ki so v letih 2007 in 2008 pri romunski banki Banca Romaneasca najeli kredite v švicarskih frankih. Odplačevali so jih v švicarskih frankih, potem pa se je tečaj romunskega leja občutno spremenil v škodo posojilojemalcev.
Tožniki so ob tem zatrjevali, da je banka ob sklepanju posojilne pogodbe zgolj poudarjala koristi, ki bi jih lahko imeli posojilojemalci, ni pa predstavila morebitnih tveganj in verjetnosti njihove uresničitve. Ravnanje banke je bilo zato po njihovem mnenju nepošteno.
Odločiti morajo nacionalna sodišča
Sodišče EU je pri odločanju o tem vprašanju zapisalo, da mora nacionalno sodišče preučiti, ali je bil potrošnik obveščen v vseh elementih, ki bi lahko vplivali na obseg njegove obveznosti in na podlagi katerih bi lahko presodil skupne stroške svojega posojila.
Sodišče EU nima pristojnosti, da bi odločilo v nacionalnem sporu. Zadevo reši nacionalno sodišče v skladu z odločbo Sodišča EU. Ta odločba je enako zavezujoča za sodišča v drugih državah, ki obravnavajo podobne spore.
V Združenju Frank s sodbo zadovoljni
Združenje Frank meni, da sodba dokazuje vse njihove navedbe glede nepoštenosti pogodbenega pogoja v posojilnih pogodbah kreditov v švicarskih frankih. "Vztrajamo pri trditvi, da imamo v nasprotju z bankami trdne argumente in dokaze, ki potrjujejo zavedanje in zavajanje bank. Nasprotno pa banke ne predstavijo argumentov in dokumentiranih dokazov o ustrezni informiranosti in seznanjenosti posojilojemalcev s posledicami valutne klavzule, ker te dolžnosti niso izvedle," so navedli v sporočilu za javnost.
3