Dobra novica za imetnike posojil v švicarjih: obrestna mera je nižja, ker je Libor negativen

Posojilojemalci v švicarskih frankih so na svojih pogodbah sprejeli, da se skupna obrestna mera za njihovo posojilo računa tako, da se referenčni obrestni meri Libor, ki jo periodično preverjajo in usklajujejo v svojih izračunih, prišteje nespremenljivi pribitek, ki je v letih pred krizo v povprečju znašal okoli 1,5 odstotka.

Nihče pa ni pričakoval, kaj se bo zgodilo s švicarskim frankom. Ne le da je njegovo vrednost sredi januarja letos v nekaj urah v primerjavi z evrom in preostalimi svetovnimi valutami poletela v nebo (in se pozneje nekoliko vrnila), padla je tudi referenčna obrestna mera Libor, celo pod ničlo. Banke tako ob negativnem Liborju v nekaterih primerih ne izplačujejo več obresti za depozite, temveč tistim, ki želijo skleniti depozit v švicarskih frankih, tega zdaj celo zaračunavajo.

Kaj to pomeni za posojilojemalce? Dokler je bil Libor pozitiven, dvomov ni bilo. Neki vrednosti Liborja, denimo 0,25 odstotka, so prišteli fiksen pribitek, denimo dva odstotka, in dobili smo skupno obrestno mero 2,25 odstotka.

Libor pa je zdaj negativen – ali to pomeni, da se bodo banke odpovedale delu svojega obrestnega kolača?

V javnosti so se pojavile razlage, da v primeru negativnega Liborja banke pri obračunu upoštevajo vrednost nič. A to ne bi bilo v skladu s pogodbami, ker nikjer ni bila navedena nikakršna možnost omejitve vrednosti referenčne obrestne mere ne navzgor ne navzdol.

Negativna referenčna obrestna mera metodologije izračuna ne spremeni Ali je torej v primeru našega namišljenega posojila skupna obrestna mera enaka pribitku, kot bi lahko razumeli, če bi banke ob negativnem Liborju pri obračunu skupne obrestne mere za posojilo omejili na nič?

Ne, so enoglasne banke v Sloveniji, ki so največ ponujale posojila, vezana na švicarski frank in smo jim zastavili vprašanje. V NLB, Unicredit banki, Hypo banki in Abanki zagotavljajo, da se držijo pogodbenih dogovorov glede obrestnih mer. Trdijo, da če bi bila obrestna mera pri posojilih manjša od nič, posojil ne bi obrestovali.

Skupna obrestna mera se še vedno obračunava na enak način, kot je to opredeljeno v pogodbi – s seštevanjem referenčne obrestne mere in fiksnega pribitka. Dejstvo, da je referenčna obrestna mera negativna, metodologije izračuna ne spremeni – pač prištevajo negativno vrednost.

V našem namišljenem primeru to pomeni, da se na fiksni pribitek dveh odstotkov prišteje zdaj veljaven Libor, ki znaša minus 0,75 odstotka, kar skupaj pomeni 1,25-odstotno skupno obrestno mero.

Lahko negativni Libor povsem izniči pribitek? Kaj pa, če bi Libor padel še toliko več, da bi povsem izničil pribitek? To ni prav verjetno in banke odgovarjajo, da takšnih primerov nimajo. "V posameznih okoliščinah lahko pride do primera, ko je negativna referenčna obrestna mera višja od pozitivnega pribitka obrestne mere. V primeru spremenljive obrestne mere, kjer izračun obrestne mere, veljavne za določeno obdobje, izkazuje negativno vrednost, obveznost plačila obresti za zadevno obdobje ne nastaja. Vsekakor pa v tem primeru plačilo obresti ne more zmanjševati glavnice in postati obveznost banke, ker bi bilo to v nasprotju z namenom in besedilom kreditne pogodbe ter veljavno zakonodajo, ki izrecno določa obveznost plačila obresti izključno kot obveznost kreditojemalca," so odgovorili iz banke Unicredit.