ameriške volitve
Petek, 1. 11. 2024, 22.43
3 ure, 37 minut
So ZDA pred državljansko vojno?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,06
"Ponovitev 6. januarja 2021 se mi zdi v tem trenutku – bomo seveda videli, kaj bo v torek in sredo – malo verjetna," meni Božo Cerar.
Nasilje v ZDA med volitvami ali po njih? "Gre za povsem legitimno vprašanje," pravi nekdanji slovenski veleposlanik v ZDA Božo Cerar in poudarja, da bi bil izbruh nasilja za ZDA in pa tudi za celoten Zahod zelo tragična stvar.
So ZDA pred državljansko vojno? "Govoriti o državljanski vojni v ZDA … To so hude besede. Jaz bi se jim izogibal," odgovarja nekdanji slovenski veleposlanik v ZDA Božo Cerar. Vendar danes upokojeni diplomat dodaja, da nasilja ob volitvah ali po njih na podlagi dogodkov in izjav v zadnjih letih ni moč izključiti.
Dogodkov, kot je bil napad na kongres 6. januarja 2021, ki so ga izvedli podporniki Donalda Trumpa, ko je ta izgubil volitve, zaradi izjav, izrečenih v volilni kampanji. Med drugim je Trump izrazil prepričanje, da tokratnih predsedniških volitev ne more izgubiti oziroma le, če bo šlo za prevaro. "Seveda večina politikov na izjave, izrečene v predvolilni vročici, po prevzemu oblasti pozabi. Padajo pa zadnje mesece vendarle težke besede in obtožbe med obema kandidatoma, tako da je atmosfera že precej pregreta," poudarja Cerar. Z nekdanjim diplomatom se strinjajo tudi Američani. Različne meritve javnega mnenja namreč kažejo, da več kot polovica ameriških volivcev meni, da nasilja ni moč izključiti. Samo tretjina volivcev pa meni, da se bo Trump sprijaznil s porazom.
Kdo je kriv za naelektreno vzdušje v ZDA?
"V zadnjih letih se je razkol med obema političnima poloma res močno povečal. Za to pa ni kriv samo Trump, čigar neprimeren besednjak, to je treba priznati, dviga pritisk in temperaturo. Tudi iz ust demokratov je slišati hude besede. Trumpa na primer obtožujejo, da bo v primeru njegove zmage konec demokracije v ZDA. Hkrati pa to isto očitajo tudi republikanci demokratom. Tu je še ponesrečena izjava predsednika Bidna te dni, ko je Trumpove privržence primerjal s smetmi," svoj pogled na pot, ki je ZDA pripeljala do točke, da se ves svet sprašuje o potencialnih izbruhih nasilja, pojasnjuje Cerar.
"Škoda, da so stvari prišle tako daleč. Še nedolgo tega so ZDA veljale za svetilnik demokracije. Ob vsem tem dogajanju pa se lahko upravičeno sprašujemo, ali to res še velja. Miren prenos oblasti je temelj demokracije. V nasprotnem primeru lahko začnemo govoriti o kakšnem drugem sistemu," opozarja nekdanji slovenski veleoposlanik v ZDA Božo Cerar.
"V zadnjih letih je v ZDA tako prišlo tudi do velikega porasta političnega nasilja," poudarja sogovornik. "Ne nazadnje smo bili priča dvema neuspešnima atentatoma na republikanskega kandidata Trumpa. Živ je tudi spomin na že omenjeno dogajanje 6. januarja 2021," opozarja Cerar, ki večji del odgovornosti za nastal položaj vendarle pripisuje republikancem in retoriki njihovega najpomembnejšega politika zadnjih deset let.
Torek, sreda, januar 2025 … Kdaj lahko pride do nasilja?
Izziv za ameriške varuhe miru in ustave bo po mnenju Cerarja že sam volilni dan. "Trenutno ankete kažejo na zelo izenačeno podporo obema kandidatoma. Zelo bom presenečen, če bo zmagovalec znan že na volilni dan," poudarja Cerar in dodaja, da lahko zaradi negotovosti glede rezultata hitro pride do potez, ki bodo spodbudile nasilje. Še posebno, če bodo indici, da je Trump izgubil. In negotovosti najverjetneje ne bo hitro konec.
"Najverjetneje bo prišlo do trditev o takšnih ali drugačnih goljufijah in do lokalnih zastojev pri ugotavljanju volilnih rezultatov ter zahtev za ponovno štetje glasov. Nenazadnje to zapoveduje že zakon za primere, ko je razlika zelo majhna. Verjetno bosta obe strani tudi vlagali tožbe glede volilnih seznamov, vplivov na potek volitev itd.," najverjetnejše dogajanje v dneh in tednih po volitvah opisuje Cerar. Republikanska stran je z njimi pravzaprav že pohitela te dni. Nevarnost nasilja bo po njegovem mnenju trajala vse do uradnega prenosa oblasti z Joeja Bidna na naslednjega predsednika ZDA. To še posebej velja za posamezne skupine in posameznike v posameznih zveznih državah, ko se bodo ugotavljali ali potrjevali tamkajšnji volilni rezultati.
"Čeprav je nekaj zaskrbljenosti vsekakor na mestu, pa vsaj za zdaj v času do 20. januarja prihodnje leto, ko bo uraden prenos oblasti, ne pričakujem kakšnega večjega nasilja ali celo nekakšne vstaje. Lokalne oblasti, oblasti v zveznih državah in zvezne oblasti so na to veliko bolje pripravljene, kot so bile ob prejšnjih volitvah. Večina Američanov tudi soglaša z angažiranjem vojske v primeru obsežnejšega nasilja. Sprejeti so bili tudi dodatni predpisi, ki so podlaga za vrsto preventivnih ukrepov. Treba pa je tudi poudariti, da ameriška zakonodaja predpisuje visoke kazni za upor proti oblasti. In kot smo videli pri udeležencih nasilja 6. januarja 2021, sodišča visoke kazni tudi izrekajo," še poudarja Cerar.
Štirje od desetih Američanov menijo, da je velika verjetnost, da bo prišlo do nasilnega poskusa spreminjanja rezultatov ameriških volitev, je ta teden razkrila raziskava Associated Press. V nadaljevanju izpostavljamo nekatere rezultate meritev javnega mnenja:
– Tretjina sodelujočih meni, da bodo predstavniki lokalnih in zveznih oblasti poskušali preprečiti končanje štetja glasov.
– Tretjina sodelujočih meni, da Trump v primeru zmage Harris ne bo priznal poraza.
– Osemdeset odstotkov sodelujočih meni, da bo Harris v primeru zmage Trumpa priznala poraz.
Kaj se bo zgodilo po svetu?
In kako bo nasilje, če bo do njega res prišlo, odmevalo po svetu? "Škoda za ameriški ugled, pa tudi ugled demokratičnega Zahoda bo velika. Še nedolgo tega so ZDA veljale za svetilnik demokracije. Ob kaotičnem volilnem dogajanju pa bi se svet lahko upravičeno spraševal, ali je to še vedno res. Svobodne volitve brez pritiskov in manipulacij ter miren prenos oblasti sta temelja demokracije. V nasprotnem primeru lahko začnemo govoriti o kakšnem drugem sistemu," opozarja Cerar.
Glede odziva Evrope je nekdanji veleposlanik nedvoumen. "Če v najmočnejši državi Zahoda prevlada nasilje, bi se morala Evropa upravičeno vprašati, kje so tiste vrednote, ki so jo povezovale čez Atlantik," meni Cerar.
"Če bodo ZDA preokupirane same s seboj, se bo povečala geopolitična negotovost. Pojavila se bo nevarnost, da to v svetu nekdo izkoristi. Danes imamo kar nekaj žarišč, ki se lahko še bolj razplamtijo. Do pošiljanja severnokorejskih vojakov v pomoč Rusiji v napadu na Ukrajino v dnevih, ko se volilna vročica v ZDA bliža vrhuncu, ni prišlo slučajno," opozarja Cerar.
Se lahko rane ZDA sploh kdaj zacelijo?
"Nekateri menijo, da če Trump izgubi volitve in prizna poraz ter se politično upokoji, se razmere lahko začnejo normalizirati. Zagotovo pa se razkol tudi v najbolj optimističnih scenarijih ne bo zmanjšal z danes na jutri," opozarja Cerar, ki se skoraj z nostalgijo spominja preteklih desetletij ameriške republikanske politike oziroma politikov kova Reagana, Busha, McCaina. Po njegovih besedah bo potreben čas za celjenje razkola. "Če pa Trump zmaga in spet prevzame oblast … V prvem mandatu je v administraciji imel sodelavce, ki so bili 'odrasli v sobi' (adults in the room, kot pravijo Američani) in so velikokrat brzdali njegove ideje in kakšno stvar tudi preprečili. Danes pa je obdan s kimavci. Nedolgo nazaj je razmišljal, da bi nad svoje politične nasprotnike poslal vojsko," še opozori Cerar. "In v tem primeru bi bilo vprašanje, ki ste mi ga zastavili na začetku, upravičeno."
