So Nemci revnejši od Špancev in Italijanov?

Študija nemške centralne banke Deutsche Bundesbank je postregla z ugotovitvami, ki vsaj na videz sesuvajo določene tradicionalne stereotipe o ekonomski moči prebivalstva v nekaterih najbolj izpostavljenih evropskih državah. Raziskava se osredotoča na več dejavnikov, ki naj bi interpretirali blagostanje državljana, začenši z lastništvom nepremičnin. Za primerjavo – 44 odstotkov Nemcev ima v lasti hišo ali stanovanje, medtem ko je v Italiji takšnih 68, v Španiji pa celo 83 odstotkov.

Premoženje prebivalca in premoženje gospodinjstva v Nemčiji najnižja Tudi povprečna neto vrednost premoženja prebivalca je v Nemčiji nižja kot v državah, ki naj bi jih gospodarska kriza prizadela precej bolj. V Nemčiji ta številka znaša 54 tisoč evrov, v Italiji 164 tisoč evrov in v Španiji 178 tisoč evrov. Nemška centralna banka je do te podatke dobila tako, da je upoštevala reprezentativni vzorec 40 milijonov gospodinjstev v vsaki od držav, jih razvrstila po naraščajoči vrednosti dohodka in izračunala povprečje. Vrednost celotnega gospodinjstva preslikava vrednost posameznika in je izmed obravnavanih držav prav tako najnižja prav v Nemčiji – znaša 195 tisoč evrov, v Španiji je na primer skoraj sto tisoč evrov višja in znaša 286 tisoč evrov.

Težava interpretacije podatkov Pri sami interpretaciji teh podatkov je seveda treba biti previden, opozarjajo strokovnjaki. "V Nemčiji imamo dobro delujoč trg najemniških stanovanj in zato tudi ustrezno nizko stopnjo lastništva nepremičnin," za nemški DW izpostavlja Christoph Schröder z inštituta za ekonomske raziskave v Kölnu. "Druga pomembna zadeva pa je: pri nas imamo zelo dober sistem socialne varnosti, kar pomeni, da prebivalci nimajo takšnega motiva za varčevanje za upokojitev ali primer brezposelnosti," dodaja. Dobrine, kot so pravica do pokojnine in brezplačno izobraževanje, niso bile upoštevane v raziskavi.

Pok nepremičninskega balona v Španiji Pri kölnskem inštitutu kritizirajo tudi metodologijo raziskave. Povprečno gospodinjstvo ima na primer v Nemčiji dva člana, v Španiji pa 2,7, že na račun tega pa vrednost gospodinjstva naraste. Ni pa to edini pomislek inštituta, ki meni, da nemška centralna banka primerja jabolka in hruške. Številke v raziskavi namreč slonijo na podatkih vseevropske raziskave centralnih bank, vendar so bili nemški podatki zbrani leta 2010, španski pa leta 2008, torej pred pokom prenapihnjenega nepremičninskega balona v Španiji, kolaps trga pa v teh številkah še ni upoštevan, kar pomeni, da je špansko premoženjsko stanje precenjeno.

Skrb vzbujajoča razporeditev bogastva Dejstvo pa je, da tudi v Nemčiji položaj ni rožnat, opozarja nemški evropski poslanec Sven Giegold, član stranke Zelenih, ki pa se osredotoča na ločeno ugotovitev raziskave, ki prikazuje razporeditev bogastva v državi. "Študija osvetljuje izredno neenako porazdelitev premoženja v Nemčiji ter tudi v celotni Evropi," pravi. V Nemčiji ima deset odstotkov najbogatejših v lasti 60 odstotkov premoženja države. "To pa presega okvire dobre demokratične družbe," poudarja Giegold.