Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sobota,
27. 2. 2016,
13.35

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0

Natisni članek

Slovenija Hrvaška Zagreb Večernji list

Sobota, 27. 2. 2016, 13.35

8 let

Slovenska veleposlanica za Večernji list tudi o kulenu in kranjski kobasi

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0
Nova slovenska veleposlanica na Hrvaškem Smiljana Knez je v pogovoru za današnji Večernji list dejala, da ne more razumeti nezaupanja Hrvaške v arbitražno sodišče.

Ne razume hrvaškega nezaupanja v arbitražno sodišče Knezova je dejala, da Slovenija popolnoma zaupa arbitražnemu sodišču, ki rešuje slovensko-hrvaški spor o meji. Verjame, da bo sodišče, v katerem sedi pet najuglednejših mednarodnih pravnikov, opravilo svojo nalogo, čeprav je Hrvaška iz arbitraže izstopila.

Pojasnila je, da tehnične ovire, ki jih je Slovenija postavila ob meji s Hrvaško, ne prejudicirajo meddržavne meje in so začasne. Poudarila je, da se je izboljšalo sodelovanje Zagreba in Ljubljane glede beguncev.

"Veliko bo odvisno od sposobnosti EU in naše skupne sposobnosti upravljanja z migracijami, da se ne bo zmanjšala varnost naših državljanov," je dejala Knezova, ki so jo v zagrebškem časniku predstavili kot prvo slovensko predstavnico, ki je sprejela pogovor za hrvaške medije po lanskem izbruhu arbitražne afere. Izpostavili so tudi, da je njen oče iz Hrvaške.

Spregovorila tudi o Ljubljanski banki, teranu, kulenu in kranjski klobasi Knezova je sicer v intervjuju tudi ponovila stališče Ljubljane, da je treba rešitev spora o nekdanji Ljubljanski banki poiskati v okviru nasledstva, in opozorila, da to določa tudi memorandum iz Mokric iz leta 2013.

Na vprašanje, zakaj je teran slovensko vino, je odgovorila, da se v skladu z zakonodajo EU predvsem ščiti zemljepisna oznaka kraja proizvodnje in ne vrsta vina. Spomnila je, da je Hrvaška zamudila z ugovorom na teran.

V luči najnovejšega zapleta med državama glede registracije porekla slavonskega kulena je potrdila, da gre za zaščito slovenskih proizvajalcev tega suhomesnatega izdelka.

Kot primere dobrega sodelovanja med državama, o katerih se po njenem mnenju malo govori, je izpostavila področji gospodarstva in kulture. " Uspehe imamo tudi na zunanjepolitičnem področju. V mislih imam predvsem proces Brdo-Brioni, ki je pomemben dejavnik stabilnosti v regiji," je še dejala.

Ne spreglejte