Slovenija dviguje davke, drugod po Evropi bi jih zniževali

Največja nemška opozicijska stranka SPD je aprila na svojem programskem kongresu napovedala, da bo v primeru prevzema oblasti dvignila najvišjo davčno stopnjo z 42 na 49 odstotkov in hkrati uvedla davek na premoženje, s čimer naj bi v državno blagajno priteklo za 30 milijard evrov več davkov.

Napoved višjih davkov prestrašila volivce Na napoved višjih davkov so se ostro odzvali zlasti v gospodarstvu in vladajoči konservativno-liberalni koaliciji. Še bolj pomembno pa je, da napoved višjih davkov ni pritegnila veliko volivcev, ampak jih je precej več prestrašila, zlasti volivce srednjega razreda, ti so se bali, da jih bodo višji davki najbolj prizadeli.

Nemški socialdemokrati o nižanju davkov Zato so si nemški socialdemokrati mesec dni pred volitvami premislili: namesto višjih davčnih stopenj in novih davkov napovedujejo, da bodo več denarja zbrali z bojem proti davčnim utajevalcem in davčnim prevaram. Vodja SPD Sigmar Gabriel je tako v intervjuju za Der Spiegel optimistično oziroma predvolilno všečno napovedal, da bi lahko v Nemčiji celo znižali davke, če bo boj proti davčnim utajevalcem uspešen.

Raje boj proti davčnim utajam kot višanje davkov Po mnenju prvega med socialdemokrati je boj proti davčnim prevaram oziroma podjetjem, ki se izogibajo plačevanju davkov, boljša pot za znižanje zadolženosti države ter večje naložbe v infrastrukturo in izobraževanje kot višanje davkov. Podobnega mnenja je tudi socialdemokratski kandidat za kanclerja Peer Steinbrück.

Sprememba davčne politike nemških socialdemokratov je le še ena v nizu napovedi nižjih davkov. Tudi v Grčiji, kjer je bil pred leti dvig davka na dodano vrednost (DDV) eden od pogojev za mednarodno pomoč, so zdaj ubrali nasprotno pot – vlada v Atenah je v turizmu, ki je najpomembnejša grška gospodarska panoga, začasno znižala DDV s 23 na 13 odstotkov, da bi zagnala porabo in sočasno omejila davčne utaje.

Danska prva napovedala znižanje davkov Poleg Grčije so v obdobju krize davke višale tudi Španija, Italija, Češka, Madžarska, Hrvaška, Srbija in Slovenija. V Franciji se socialistični predsednik Francois Hollande na vse pretege trudi, da bi uvedel davek za najbogatejše. Smernicam višanja davkov kot obliki boja proti krizi se je kot ena od prvih uprla Danska, tam si je levo usmerjena koalicija pod vodstvom socialdemokratke Helle Thorning-Schmidt zadala cilj, da poveča konkurenčnost gospodarstva in število delovnih mest z nižanjem davkov. Tako bodo do leta 2016 znižali davek od dobička s 25 na 22 odstotkov. V Sloveniji višji DDV, možnost uvedbe kriznega davka Prav tako bodo znižali davek na energijo in dajatve, povezane z energijo. Do konca leta bodo ukinili tudi davek na gazirane pijače. Prav nasprotno kot v Sloveniji, kjer vlada za polnjenje proračunske luknje predlaga davek na sladke pijače. V naši državi smo 1. julija dvignili tudi DDV – splošno stopnjo z 20 na 22 odstotkov, znižano stopnjo pa z 8,5 na 9,5 odstotka. Še vedno se lahko uresniči vladna napoved o uvedbi kriznega davka.