Sreda, 20. 11. 2019, 15.54
5 let
Skoraj vseeno jim je, ali umrejo na ulici ali doma, tako brezupno je #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,76
9
Čeprav je Irance na noge dvignila občutna podražitev pogonskih goriv, je vzrokov za proteste več in bi jih verjetno sprožila tudi kakšna druga sporna odločitev vlade. "Položaj se bo v nekaj dneh umiril in vse bo tako kot prej," napoveduje Slovenec Franc Lenhart, ki je tesno vpet v iransko družbo.
V Iranu se nadaljujejo protesti proti drastični, kar trikratni podražitvi maloprodajne cene pogonskih goriv. Od petka naj bi umrlo več kot sto protestnikov, oblasti pa so aretirale več kot 200 ljudi in omejile dostop do spleta. Ta deluje le na okoli petih odstotkih svoje normalne ravni, zato je razvoj dogodkov v islamski republiki težko spremljati prek objav na družbenih omrežjih.
Protestniki so v minulih dneh blokirali ceste in zažigali banke. Državna televizija je v ponedeljek predvajala posnetke, na katerih zamaskirani moški zažigajo stavbe. Zažgali naj bi okoli sto bank, javnih zgradb in avtomobilov. Po nekaterih neuradnih navedbah je smrtnih žrtev in aretiranih še bistveno več.
Ameriške sankcije proti Iranu so močno ohromile življenje Irancev in tamkajšnjega gospodarstva.
"Na Zahodu nimamo prave slike o Iranu"
Da bi bilo žrtev lahko še več, domneva tudi Slovenec Franc Lenhart, ki je že tri desetletja močno povezan z Iranom. Polovico tega obdobja je celo preživel v tej islamski državi in se poročil z Iranko.
Poudarja, da medijska poročila ne odražajo resničnega stanja v eni od najstarejših držav na svetu. Pogosto se zgrozi, ko v medijih zasledi precej zgrešeno sliko o Iranu. "Če želiš govoriti o Iranu, moraš v njem živeti in spoznati njihov način življenja. Prebivalcem se dogajajo velike krivice," opozarja.
Franc Lenhart je v Iranu ustanovil svoje podjetje in številnim slovenskim podjetnikom utiral pot na tamkajšnji trg.
Srednji sloj izginja tudi v Iranu
Slaba tretjina je po njegovem mnenju bogatih, nekateri med njimi celo zelo bogati. Vmes je za vzorec izginjajočega srednjega sloja, velika večina prebivalcev pa je revnih in se komaj preživlja, pojasnjuje Lenhart.
"Velika večina ljudi torej komaj čaka na trenutek, da začnejo protestirati na ulicah. Skoraj vseeno jim je, ali umrejo na ulici ali doma, tako brezupno je. Večinoma gre za mlade protestnike med 30. in 40. letom, ki si ne morejo ustvariti družine," pojasnjuje Lenhart, ki je v Iranu ustanovil tudi svoje podjetje in na 82-milijonskem trgu utiral pot številnim slovenskim podjetjem.
Vzrokov za proteste je torej po njegovem prepričanju več in bi jih lahko sprožila tudi kakšna druga sporna odločitev vlade.
Dodaja, da so cene goriva vir nezadovoljstva že vsaj dve desetletji. Iran ima sicer nekatera od najbogatejših nahajališč nafte in plina na svetu, a to drugim državam, kot so ZDA in Savdska Arabija, očitno ne ustreza, zato ga želijo oslabiti. "Prebivalce Irana želijo očitno spraviti na kolena, da bodo sprožili revolucijo," namiguje.
Iranska vlada se je v petek nepričakovano odločila za zvišanje cen goriv. Podražila je bone za gorivo, ki so jih uvedli pred desetletjem. Osebna vozila poganja izključno bencin, kakovostnih dizlov na tamkajšnjih cestah skoraj ni.
Za prvih 60 litrov bencina na mesec je treba od petka plačati 50 odstotkov več. To pomeni 15 tisoč rialov za liter, kar je okoli 13 evrskih centov. Za dodatne količine bencina je treba odšteti 200 odstotkov več; vsak dodatni liter po novem stane 30 tisoč rialov oziroma 25 centov.
Vlada namerava z dvigom cen zbrati 2,55 milijarde dolarjev in jih nameniti 18 milijonom revnih družin oziroma 60 milijonom Irancev.
Iran sicer v svojih zaradi sankcij tehnološko pomanjkljivih rafinerijah proizvede zgolj 10 odstotkov potrebnega bencina, 90 odstotkov ga uvaža iz Kitajske. Samo v Teheranu je registriranih 15 milijonov osebnih avtomobilov, zaradi slabe kakovosti kitajskega bencina pa je ozračje zelo onesnaženo. V veljavi je zato vedno pogosteje pravilo vožnje par – nepar, torej po sistemu registrskih označb, kot smo ga nekoč poznali v nekdanji Jugoslaviji.
Ameriške sankcije močno zarezale v življenja Irancev
Ameriške sankcije proti Iranu so tako po njegovih besedah močno ohromile življenje Irancev in tamkajšnjega gospodarstva. To naj bi letos utrpelo 10-odstotni upad, brezposelnost se bliža 20 odstotkom, valuta rial po uradnih podatkih beleži 40-odstotno inflacijo, v resnici pa še veliko višjo. Močno se dražijo cene osnovnih dobrin, nepremičnin, avtomobilov …
"Kruh se podraži vsak tretji dan, meso je dražje kot v Sloveniji," ponazori Lenhart. Pri 200 evrih mesečne plače pogosto delajo le moški, gre torej za izjemno drago življenje. Občutno poslabšanje kakovosti življenja v zadnjih 15 letih sam opaža tudi pri več kot 300 sorodnikih svoje žene. Meso na primer jedo le še vsak tretji mesec.
Kruh se po Lenhartovih besedah podraži vsak tretji dan, meso je dražje kot v Sloveniji.
Kot primer posledic ameriških sankcij navaja poslovanje francoskega Peugeota, ki zavzema 40-odstoten tržni delež iranskega avtomobilskega sektorja. Ker 40 odstotkov svojih avtomobilov izvozi v ZDA, v Iran pa zgolj tri odstotke, se je seveda raje odločil za poslovanje z ZDA, izvoz v Iran pa prekinil. S tem je na cedilu pustil skoraj polovico iranskih lastnikov avtomobilov, saj tudi rezervnih delov ne morejo več kupiti po uradnih poteh.
Prihodnji teden bo spet vse po starem
Lenhart ne pričakuje, da bi tokratni protesti lahko dosegli svoj namen in povzročili spremembe. "Položaj se bo v nekaj dneh umiril in bo vse tako kot prej. Protestniki se ne znajo organizirati, politični režim pa je še vedno izjemno močan," napoveduje in dodaja, da je tudi v obdobju zelene revolucije leta 2009 na ulice prišlo milijon protestnikov, a jih je 81 milijonov še vedno sedelo doma. Zgodilo se ni nič.
9