SiolNET. Novice Svet
6,63

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Simon iz metropole, kjer je še bolj zaribano kot doma, a je trdo delo vedno nagrajeno

6,63

termometer

Foto: Bor Slana

Ko prideš v Kanado, si nepopisan list in nič ti ni podarjeno. Graditi moraš z ničle in se dokazovati s trdim delom, pravi Simon Pribac, ki je v deželo javorjevih listov odšel pred petnajstimi leti.

V 20. stoletju so slovenski izseljenci hodili v Kanado z upanjem na boljše življenje, Simon Pribac pa se je leta 2000 tja odpravil študirat. Takrat 23-letni Primorec je oddal prijavo za študij gledališke in filmske igre na univerzi Ryerson v Torontu. Med več kot tisoč kandidati so jih na avdicijo povabili slabo polovico, v študijski program pa so jih sprejeli trideset. Tudi Simona. "Treba je bilo samo še zbrati denar in se odpraviti na drugo stran globusa," se spominja Lucijčan, ki pravi, da sta ga v Toronto 'potegnili' dve silnici: multikulturnost, ki je tam na vsakem koraku, in družinski pečat, saj se je del rodu med Severno Ameriko in prostorom zdajšnje Slovenije selil že od 19. stoletja in tudi po vojni, na kar so ga v mladosti spominjale družinske fotografije na domačih stenah.

Najbolj varno mesto v Severni Ameriki

Toronto je se šestimi milijoni prebivalcev največje kanadsko mesto in eno od svetovnih finančnih središč. Toronto je se šestimi milijoni prebivalcev največje kanadsko mesto in eno od svetovnih finančnih središč.

Trimilijonski Toronto, ki z zaledjem vred nabere še enkrat toliko prebivalcev, mu je bil takoj všeč. Downtown, strogi finančni center mesta z mogočnimi stavbami in nebotičniki, kjer domujejo korporativni finančni velikani, ima vrvež, ki je značilen za velemesta, a je obenem zelo urejen. Simon mesto, ki je njegov dom že poldrugo desetletje, opisuje kot zelo varno. "V Severni Ameriki je to eno najbolj varnih, če ne celo najbolj varno mesto glede na velikost," pripoveduje, in preden ga vprašamo o tem, zakaj je tako, nadaljuje: "Rekel bi, da je kombinacija različnih stvari, zahteve po strogem spoštovanju družbenih pravil in možnosti, da si hitro najdeš delo, če si to le želiš. Brezupne revščine, ki bi ljudi silila v skrajna dejanja, na primer v rope na cesti, v Kanadi ni. Malo možnosti je, da se ti zgodi kaj takšnega."

Ulica v centru Toronta v bližini univerze Ryerson, kjer je Simon vpisal študij gledališke in filmske igre. Ulica v centru Toronta v bližini univerze Ryerson, kjer je Simon vpisal študij gledališke in filmske igre.

Statistika pritrjuje Simonovim besedam. Brezposelnost v Kanadi je med šestimi in sedmimi odstotki, v Torontu je le za odtenek višja, kažejo podatki spletne platforme TradingEconomics. 36-milijonska Kanada se po meritvah Združenih narodov redno uvršča med deset najbolj razvitih in življenju prijaznih držav sveta, zaradi česar privlači številne. Toronto, glavno mesto province Ontario in najbolj poseljen kraj v državi, je ena od svetovnih finančnih metropol in ponuja ogromno priložnosti za delo.

Toronto leži na zelo vodnatem območju. Z juga ga obliva jezero Ontario, veliko manjših jezer je tudi severno od mesta. Toronto leži na zelo vodnatem območju. Z juga ga obliva jezero Ontario, veliko manjših jezer je tudi severno od mesta.

Dobre strani Toronta

  • ni težko dobiti dela

  • če si priden in vztrajen, ti bo uspelo

  • metropola je izredno varna, ni nevarnih gangov, kot jih poznajo velika ameriška mesta; tiste tolpe, ki so, pa nimajo posebnega vpliva na splošno varnost

  • pestra kulturna ponudba

  • bogata kulinarična izbira, v Torontu so na voljo malone vse kuhinje sveta

  • poleti obstajajo nepreštevne možnosti za preživljanje prostega časa v naravi

Slabe strani Toronta

  • ljudje so prijazni, a odtujeni

  • prometni kaos, avto je neuporaben v mestu

  • izredno mrzle zime

  • prava smučišča so več ur stran z letalom

  • Kanada je ogromna dežela, številne zanimive lokacije so predaleč stran, da bi jih lahko obiskal za konec tedna

Ni pomembno, kaj si bil prej, v Kanadi si nepopisan list

Sedež druge največje kanadske banke TD Canada Trust v centru Toronta, ki se uvršča na drugo mesto med tako imenovanimi Big Five bankami v Kanadi: z agresivno strategijo v zadnjih letih pridobiva vedno večji tržni delež in vse bolj napada tudi bančni trg v ZDA. Sedež druge največje kanadske banke TD Canada Trust v centru Toronta, ki se uvršča na drugo mesto med tako imenovanimi Big Five bankami v Kanadi: z agresivno strategijo v zadnjih letih pridobiva vedno večji tržni delež in vse bolj napada tudi bančni trg v ZDA.

Delati v Kanadi pomeni nabirati kanadske izkušnje. Kar je bilo pred tem, nima nobene veljave. "Ogromno ljudi prihaja z zvenečimi nazivi iz matičnih držav, ni pomembno, od kod, iz Slovenije, Japonske, Južne Amerike, Afrike. Tukaj pa vozijo taksi. Ko prideš sem, si nepopisan list, ki se mora še dokazati. Nekatere z visokimi pričakovanji je prav to pobilo, zaradi tega so bili razočarani." In prav to zakonitost Kanade je zelo dobro izkoristil starejši rod Slovencev, ki so se prek Atlantika odpravili po vojni.

"V primerjavi z drugimi, večjimi skupnostmi je slovenska vzpostavila zelo močno infrastrukturo, organizacije, domove, podjetja, dvorane, parke, verske skupnosti. Na delu sta bili slovenska iznajdljivost in industriousness (skrbnost, predanost delu, op. a.). Vse so naredili iz nič in sadove tega še danes žanjejo generacije, ki prihajajo" razlaga Simon, ki je vsa leta od prihoda naprej v tesnih stikih s starejšimi generacijami slovenske izseljenske skupnosti, zanje enkrat tedensko prebira tudi poročila na slovenskem radijskem kanalu iz Toronta.

Zveze in poznanstva koristijo, Kanada v tem pogledu ni nič drugačna od ostalih okolij. "Povsod šteje, koga poznaš, in Kanada ni nobena izjema. Tukaj to velja zato, ker je Toronto milijonsko mesto in to pomeni na stotine, tisoče prijav za vsako razpisano zaposlitev. Če kdo koga pozna, ne pomeni, da bo zato dobil službo, bo pastavljena beseda kakšnega odločevalca spomnila, češ poglej, ali se je prijavil ta in ta. Že to, da pogledajo tvoj resume (prijavo z navedbo izkušenj in dosežkov, op. a.), je ogromno, če ti odgovorijo, je pa sploh vau!" Še vedno pa velja, da se dokazuješ z delom, nadaljuje Simon: "Če boš slabo delal, ti zveze ne morejo pomagati in ti ne more uspeti. A z dobrim delom – če ustvarjaš dodano vrednost organizaciji, ki te je najela – te bodo imeli radi še naprej. Vsak dela na sebi, kot da je sam podjetje in blagovna znamka. Ko določeni krogi vedo za tebe, potem te že sami kličejo, ker vedo, da si vešč svojega področja. To velja za vse panoge."

Študij si je financiral z organizacijo dogodkov v Evropi

Študij v Kanadi za slovenske razmere ni poceni, če si tujec, je šolnina trikrat dražja kot za domačine. To v prevodu pomeni 30 tisoč kanadskih dolarjev (20 tisoč evrov) na leto. Simonu je na univerzi večkrat zmanjkalo denarja, zato se je 'pokrival' tako, da je s pomočjo prijateljev iz Slovenije organiziral glasbene dogodke v Sloveniji, na Otoku in v Južni Afriki. Študij igre je vmes zamenjal za marketing in poslovne vede in iz tega na univerzi York v Torontu tudi diplomiral. Potem so prišle zaposlitve, prva, druga, tretja. Danes dela kot izvršni direktor na Kanadsko-slovenski trgovinski zbornici, ki si prizadeva okrepiti gospodarsko sodelovanje med Kanado in Slovenijo ter ima sedež in dejavnosti na istem naslovu kot Krekova kreditna zadruga, eden od finančnih stebrov, ki jih je v preteklosti postavila slovenska izseljenska skupnost.

Kanadsko-slovenska trgovinska zbornica

Zbornica obstaja 25 let, vmes je bila nekaj časa v mirovanju, na pobudo in s pomočjo občutne osebne denarne investicije častnega konzula Slovenije v Kanadi Johna Dome pa je v zadnjih letih ponovno dobila zagon. Poleg Simona v zbornici sedijo številni uspešni gospodarstveniki slovenskih korenin, ki delujejo v kanadskem okolju. Zbornica pomaga podjetjem v obeh državah pri krepitvi gospodarskega sodelovanja. Slovenska podjetja se vedno bolj obračajo na kanadski trg, kjer iščejo poslovne priložnosti. Proizvodni procesi, softver, arhitekturne rešitve so nekatere izmed panog, kjer Kanada prepoznava potencial slovenskega znanja. In obratno, Slovenija je za Kanado zanimiva zaradi centralne lokacije v Evropi ter dobro usposobljene delovne sile.

"Plačo smo vam nakazali prezgodaj, upamo, da ne zamerite"

V Torontu je večina časa podrejena delu, ljudje pa imajo običajno na voljo deset dni dopusta letno. Plače so tedenske ali dvotedenske, zamude pri izplačilih pa so izjemna redkost. "Plačo prejmeš vsak petek ob 12. uri. V eni od prejšnjih služb se mi je zgodilo, da je malo čez poldan do mene prišla finančna direktorica. Opravičila se mi je, da se je zgodila neljuba napaka pri nakazilu denarja, zato plače še ni. Takoj so mi dali ček v vrednosti plače, glavna direktorica podjetja pa mi je v opravičilo izročila še poseben bon za trgovino." Z netočnim nakazilom plače je imel Simon izkušnjo tudi pri drugem delodajalcu, a je bila ta nekoliko nenavadna: "Plačo so mi nakazali dan ali dva pred rokom. Lastnikova žena je prišla do mene in mi rekla: 'Upam, da vas ne moti.'"

Nočno življenje v Toronto je pestro in razgibano. Kanadčani si zabavo najraje privoščijo ob koncu tedna. A le do dveh zjutraj, ko se lokali po vsem mestu zaprejo. Nočno življenje v Toronto je pestro in razgibano. Kanadčani si zabavo najraje privoščijo ob koncu tedna. A le do dveh zjutraj, ko se lokali po vsem mestu zaprejo.

Družabno življenje v Kanadi je nekoliko drugačno, kot smo ga vajeni v Sloveniji. "Ljudje čez teden res trdo delajo, v četrtek, še bolj pa v petek pa si privoščijo zabavo. A le do dveh zjutraj. Takrat se vsi lokali skoraj brez izjeme zaprejo in ljudje odidejo domov ali nadaljujejo 'žuranje' na zasebnih naslovih," pripoveduje Simon, ki mu je po meri pestra glasbena ponudba v Torontu. "Tukaj boš našel vse, kar želiš. Od bendov in didžejev do džeza, ponudba je res široka," pravi in omeni, da je tudi dogodek, ki ga za nobeno ceno ne izpusti. "Vsako leto pride DJ Umek in takrat ga grem obvezno poslušat," pravi o prijatelju in nekdanjem sodelavcu iz nekoč priljubljene Ambasade Gavioli v Izoli.

V prostem času vabi narava v okolici mesta

Spektakularni Niagarski slapovi so uro in pol vožnje z avtom iz Toronta. Spektakularni Niagarski slapovi so uro in pol vožnje z avtom iz Toronta.

Za prosti čas so primerni Lake Ontario in cel kup lokacij severno od Toronta, ki je zelo vodnato območje, na gosto posejano z jezeri, in ponuja veliko možnosti za gibanje v naravi. Simon se pogosto odpravi v tako imenovane slovenske vasi, to so počitniške lokacije v okolici Toronta, ki so pred desetletji zrasle z rokami in vložkom slovenskih priseljencev in kjer se redno družijo kanadski Slovenci. Pravi, da je zanj sprejemljivo vse, kar je dosegljivo znotraj osmih ur vožnje.

Kanadske zime prinašajo temperature tudi do 30 stopinj pod ničlo. Simon Pribac pravi, da je to preveč, da bi jih lahko imel rad. Kanadske zime prinašajo temperature tudi do 30 stopinj pod ničlo. Simon Pribac pravi, da je to preveč, da bi jih lahko imel rad.

Pozimi je treba stisniti (škripajoče) zobe: "Motijo me temperature, te se lahko spustijo tudi do minus trideset, in razdalje. Če želiš smučati, v okolici Toronta nimaš veliko možnosti. Najbližji hribček, ki je za Slovenijo kucelj, je dve uri in pol vožnje stran, do Skalnega gorovja ali Britanske Kolumbije, kjer so primerna smučišča, pa je pet ali šest ur z letalom."

Najemnina za enosobno stanovanje od tisoč evrov naprej

Premikanju z avtom po Torontu se Simon na veliko izogiba, sicer sledi glavobol, značilen za velika, gosto poseljena mesta, kjer pločevina tiči na mestu. Veliko boljša izbira je javni prevoz, sploh podzemna železnica, ki je hitra in točna. Čeprav Toronto velja za eno najdražjih mest za življenje v Kanadi, kar gre vštric s statusom milijonske metropole in finančnega središča, se je mogoče zunaj prehranjevati po dostopnih cenah in raznoliko. "Zavrti globus in ga na slepo ustavi s prstom, v Torontu boš našel skupnost, ki prihaja iz tiste države. Tako je tudi s prehrano. Tukaj lahko ješ, kar želiš, Toronto ima restavracije z vsega sveta. Razen ene, slovenske," dodaja Simon, ki je do nedavnega živel v grški četrti, pred odhodom v Slovenijo, kjer bo preživel poletje, pa je odpovedal najemnino in si tako prihranil visoke stroške.

"Najemnine niso poceni. Cena mesečnega najema za navadno garsonjero je tisoč kanadskih dolarjev (670 evrov). Za enosobno stanovanje bi plačal 1.400 dolarjev (950 evrov). In tako naprej. Ponudbe je veliko, tako da iskanje stanovanja ni težava."

Prijaznost, ki ne sme zavesti

Kanadčani so do soljudi zelo prijazni, a to je del splošnega bontona in ne pomeni, da so zato tvoji prijatelji. "Na ulici se razen vljudnostnih besed ne bodo kar tako pogovarjali s teboj. Več kot to je prej izjema kot pravilo. Vsak se briga zase. Nasprotno so takoj čez mejo v ZDA ljudje manj polite (vljudni, op. a.), a zato manj odtujeni. So pa za razliko od Toronta bolj odprti v Quebecu, kjer se čuti francoski vpliv," dodaja.

Ljudje se za politiko zanimajo bolj malo. "Mnogi niti ne vedo, kdo je premier province Ontario, tako tuja jim je. O novem kanadskem premierju Justinu Trudeauju je zdaj prezgodaj govoriti, saj je na čelu vlade šele nekaj mesecev. O Tihomirju Oreškoviću, novem hrvaškem predsedniku vlade, ki prihaja iz okolice Toronta, pa v medijih ni skoraj ničesar, zasledil sem le novico na CBC (kanadska televizija, op. a.)." So pa zato Kanadčani toliko bolj nori na hokej. "Osebno me ta igra ne zanima ne vem kako, a to je tukaj nekakšna religija, ničesar ne smeš reči čez hokej," razlaga Simon, ki priznava, da v vseh letih ni obiskal niti ene hokejske tekm

"Samo še tokrat, potem se pa res vrnem v Slovenijo"

Simon ima priložnost slovensko skupnost v Kanadi, ta šteje okoli 30 tisoč članov, največ prav v Ontariu, spremljati od blizu in opaža, da vanjo v zadnjih dveh letih priteka precej mlade krvi iz matice. "Mladi iz Slovenije tukaj iščejo delo in za skupnost je dobrodošlo, da prihajajo, saj je že precej ostarela. Ko sem se preselil v Kanado, so mi rekli: 'Ja, ti si pa edini, ki je prišel sem v zadnjih desetih letih. Upam, da bodo mladi prispevali k revitalizaciji skupnosti. Treba jo je držati pokonci," ugotavlja Simon, ki ima poleg slovenskega že nekaj let tudi kanadsko državljanstvo.

"V Kanado marsikdo pride z nerealnimi pričakovanji in to je napaka. Treba je vedeti, da bo tukaj vsaj tako 'zaribano', kot je v Sloveniji, če ne celo bolj, saj si na tujem terenu. Graditi moraš, da prideš nekam," še pravi Simon, ki v Sloveniji ostaja nekaj mesecev, potem se vrača v Kanado.

Pa razmišlja o tem, da bi se vrnil v Slovenijo? "Po vsaki novi zaposlitvi si rečeš: 'Samo še ta pogodba, samo še ta projekt, potem se pa res vrnem v Slovenijo.' A potem se pojavijo nove priložnosti in tako naprej. Najprej sem si govoril, da je v Sloveniji kriza in da ne bom dobil dela. Zdaj je kriza mimo, meni pa se še vedno dogaja enako: 'Samo še ta projekt, potem pa res grem.'" 

Avanturistični in raziskovalni duh, boj za preživetje, ekonomska stiska, študij, kariera, ljubezen ... Različni so in so bili razlogi, zaradi katerih Slovenci že od nekdaj odhajajo v svet. Veliko jih je in vsak nosi drugačno zgodbo o življenju, delu in uspehu. Kako živijo, kaj počnejo, kako gledajo na Slovenijo, kakšne stike ohranjajo z domovino in ali se nameravajo vrniti, pišemo v nedeljski rubriki Novo upanje onkraj meje. 

Poznate tudi vi koga, ki zanimivo življenje živi v tujini? Vabljeni, da svoje predloge pošljete na katja.nakrst@tsmedia.si.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 70
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin