Se Angela Merkel kaj boji odpadnikov in piratov?

Po zadnji predvolilni javnomnenjski anketi raziskovalne skupine Wahlen (Forschungsgruppe Wahlen), ki jo je v četrtek objavila nemška javna televizija ZDF, bi CDU/CSU dobila 41, SPD 26, Zeleni deset, Leva stranka osem in FDP šest odstotkov.

Bo evrokritikom uspel vstop v bundestag? Pod petodstotnim volilnim pragom je protievrska stranka Alternativa za Nemčijo (AfD), ki so ji namerili tri odstotke. Še bližje vstopu v zvezni parlament je ta stranka po anketi inštituta Forsa, dobila bi štiri odstotke.

Tudi če ne pridejo v parlament, bi lahko po mnenju nekaterih analitikov odščipnili toliko glasov CDU/CSU, da Angela Merkel ne bi mogla sestaviti povolilne koalicije. Torej po tej razlagi AfD, ki so jo aprila letos večinoma ustanovili nekdanji krščanski demokrati, nezadovoljni z evropsko politiko Merklove, posredno koristi SPD in Zelenim.

AfD za morebitno sodelovanje z Merklovo Kaj pa v primeru vstopa AfD v bundestag? Stranka zagovarja nadzorovano odpravo evrskega območja in ponovno uvedbo nacionalnih valut, torej v Nemčiji nemške marke, ali pa uvedbo manjših denarnih unij, recimo uvedbe severno- in južnoevrskega območja.

Kljub temu pa so v AfD pripravljeni na kompromis in morebitno koalicijsko sodelovanje z Merklovo po volitvah. Njihov pogoj za sodelovanje je uvedba strožjih pogojev za prezadolžene južnoevropske države za prejem pomoči iz Evropskega mehanizma za stabilnost (EMS). Trojko pa naj bi nadomestil gremij strokovnjakov.

V Nemčiji se nove stranke zelo redko prebijejo v parlament Vprašanje pa je, ali bo AfD na koncu uspel veliki met in na krilih nezadovoljstva Nemcev, da morajo plačevati krizo, ki so jo zakuhale razsipne južnoevropske države, priti v parlament. Ta cilj je kljub vsemu zelo oddaljen.

Nemški politični in strankarski sistem je namreč zelo stabilen, lahko bi rekli celo tog. Novim strankam se redko uspe prebiti v parlament, to je – če odštejemo naslednico vzhodnonemške komunistične partije, Stranko demokratične socializma (PDS) oziroma Levo stranko, ki je v zveznem parlamentu od združitve Zahodne in Vzhodne Nemčije leta 1990 – nazadnje uspelo nemškim Zelenim leta 1983.

Pirati strah in trepet nemškega strankarskega morja Še pred meseci se je zdelo, da bo ta podvig uspel nemškim Piratom, ki so bili po zgledu švedske Piratske stranke ustanovljeni leta 2011. Stranka, ki bi jo opisali kot stranko internetne generacije, je postala prava medijska zvezda, ko se ji je septembra 2011 uspelo prebiti v berlinski deželni parlament, in sicer z 8,9-odstotno podporo.

Stranka, ki zagovarja svobodni in odprti svetovni splet oziroma spletno piratstvo, kot jim očitajo njihovi nasprotniki, pa se je hitro začela potapljati – razprtije med pirati samimi so imele pri tem pomembno vlogo.

Piratska strankarska ladja nasedla na čeri Izkazalo se je tudi, da imajo številni pirati dvojna merila. Založnik njihove pomembne članice Julie Schramm je tako sprožil pravne postopke proti posameznikom, ki so ilegalno kopirali njeno knjigo Klikni me (Klick mich) s spleta.

Če se so pirati po prvih uspehih dvigali po javnomnenjskih lestvicah visoko nad petodstotni parlamentarni prag, pa so zdaj padli pod njega. Po zadnji anketi inštituta Forsa bi dobili tri odstotke, malo v primerjavi z odstotki, ki so jim jih namerili pred leti. Tudi pri izbruhu afere Snowden, ki je razkrila vohunsko delovanje ameriške obveščevalne službe NSA na svetovnem spletu in ki jim je bila tako rekoč pisana na kožo, piratom ni uspelo zajeti dovolj vetra v svoja jadra, da bi lahko s svojo strankarsko "ladjo" prijadrali v bundestag.