Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sreda,
11. 5. 2022,
6.30

Osveženo pred

1 leto, 11 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Red 10

68

Natisni članek

Rusija Ukrajina

Sreda, 11. 5. 2022, 6.30

1 leto, 11 mesecev

Češki državljani na fronto v pomoč ukrajinskim silam  #vŽivo

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Red 10

68

77. dan ruske invazije v Ukrajino.103 čeških vojakov po odobritvi češkega predsednika Miloša Zemana odhaja na fronto v Ukrajino, kjer bodo ukrajinskim oboroženim silam priskočili na pomoč v boju proti ruski vojski. Zakonodaja sicer Čehom prepoveduje samovoljno sodelovanje v spopadih in vojnah v tujini, a sta se Zeman in češki premier Peter Fiala dogovorila, da češki državljani, ki bi odšli v vojno in pomagali ukrajinskim silam, ne bodo kaznovani.

Pregled pomembnejših dogodkov dneva:

21.53  Iz ruskih regij ob meji z Ukrajino nova poročila o ukrajinskih napadih
17.01 Sto čeških vojakov odhaja na fronto v Ukrajino 
16.17 V Harkovu ujeli policaja, ki je Rusom posredoval vojne informacije 
15.05 Kremelj: Vojna poteka po načrtu
14.35 Žene ukrajinskih borcev obiskale papeža s prošnjo za pomoč
14.27 Lavrov je zagrozil Zahodu 
14.01 Regija Herson bo zaprosila za priključitev Rusiji
12.08 Vojna v Ukrajini obudila idejo o francosko-španskem plinovodu
11.12 Ukrajina ustavila dobavo plina prek plinovoda v luganški regiji
8.47 Tako je videti boj proti Rusom v Mariupolu
8.35 Kijev: Uspešna ukrajinska protiofenziva pri Harkovu
6.30 Rusko zunanje ministrstvo ostro nad uradni Zagreb
6.21 Predstavniški dom ameriškega kongresa potrdil 40 milijard dolarjev za pomoč Ukrajini

21.53 Iz ruskih regij ob meji z Ukrajino nova poročila o ukrajinskih napadih

Iz ruske regije Belgorod ob meji z Ukrajino danes poročajo o novih napadih iz sosednje Ukrajine. Kot je sporočil guverner te regije, naj bi bil v napadu z ukrajinske strani ubit en človek, še trije pa ranjeni. Na območju ruskega Kurska pa naj bi sestrelili ukrajinski dron.

Guverner Belgoroda Vjačeslav Gladov je prek Telegrama Ukrajino obtožil napada na vas Solohi, kjer naj bi bila delno uničena hiša. En človek naj bi umrl, še trije pa so utrpeli poškodbe, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Iz ruske regije Kursk medtem po poročanju nemške tiskovne agencije dpa poročajo o sestrelitvi ukrajinskega drona, pri čemer pa naj ne bi bil nihče ranjen.

Nove navedbe o ukrajinskih napadih na ruski strani meje prihajajo na 77. dan ruske vojaške ofenzive v Ukrajini, ki je terjala že več tisoč življenj.

Oblasti v ruskih regijah na meji z Ukrajino so sicer že večkrat obtožile ukrajinske sile, da izvajajo napade na njihovo ozemlje. Aprila je Gladkov zatrdil, da so ukrajinski helikopterji napadli prostor za shranjevanje goriva v Belgorodu.

17.01 Sto čeških vojakov odhaja na fronto v Ukrajino 

Češki predsednik Miloš Zeman je danes prižgal zeleno luč za odhod 103 čeških državljanov v Ukrajino, kjer bodo ukrajinskim oboroženim silam priskočili na pomoč v boju proti ruski vojski, je danes po navedbah francoske tiskovne agencije AFP sporočil tiskovni predstavnik češkega predsednika.

"Predsednik Miloš Zeman je v sredo na željo sto treh čeških državljanov odobril njihov odhod v Ukrajino, kjer se bodo pridružili ukrajinskim silam v boju proti Rusiji," je dejal Zemanov tiskovni predstavnik Jiri Ovčaček.

Že vse od začetka ruske invazije na Ukrajino v to državo prihajajo borci iz tujine, ki se želijo boriti ob boku ukrajinskih sil. K temu je v preteklosti že pozval tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, navaja AFP.

Zemanovo odločitev je odobril tudi češki premier Petr Fiala. Zeman in Fiala sta se v torek dogovorila, da češki državljani, ki bi odšli v vojno in pomagali ukrajinskim silam, ne bodo kaznovani. Zakonodaja namreč Čehom prepoveduje samovoljno sodelovanje v spopadih in vojnah v tujini.

16.17 V Harkovu ujeli policaja, ki je Rusom posredoval vojne informacije 

Policist iz Harkova, osumljen sodelovanja z Rusijo, je aretiran.

Po navedbah državnega preiskovalnega urada je policist ruski zvezni varnostni službi posredoval podatke o ukrajinski vojski. Osumljen je izdaje, grozi mu dosmrtna zaporna kazen.

15.05 Kremelj: Vojna poteka po načrtu

Tiskovni predstavnik Vladimirja Putina Dmitrij Peskov je danes komentiral obisk Borisa Johnsona na Švedskem in Finskem in dejal, da Rusija pozorno spremlja vse, kar bi lahko vplivalo na konfiguracijo Nata na njenih mejah.

Peskov je tudi zavrnil obtožbe vodje ameriške obveščevalne službe Avril Haines, ki je dejala, da se Rusija pripravlja na dolgotrajen konflikt v Ukrajini.

Putinov tiskovni predstavnik trdi, da "posebna vojaška operacija" v Ukrajini poteka po načrtu.

14.35 Žene ukrajinskih borcev obiskale papeža s prošnjo za pomoč

Skupina žena ukrajinskih vojakov se je danes v Vatikanu sestala s papežem Frančiškom in ga prosila, naj posreduje in reši življenja njihovih mož in partnerjev, ki se v oblegani jeklarni Azovstal v mestu Mariupol borijo proti ruskim silam. Del skupine je tudi žena enega od vodij nacionalističnega bataljona Azov.

"Prosile smo ga, naj pride v Ukrajino, naj se pogovori z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in mu reče, naj izpustijo fante iz jeklarne Azovstal. Rekel je le, da bo molil za nas," je novinarjem po srečanju s papežem povedala Katerina Prokopenko.

Ženske so povedale še, da je njihovo srečanje s papežem Frančiškom trajalo približno pet minut in je potekalo po njegovi splošni avdienci na Trgu svetega Petra. "Upamo, da nam bo to srečanje le dalo priložnost, da rešimo življenja naših vojakov," je dejala Prokopenkova.

Ena od preostalih članic skupine Julija Fedosjuk je po navedbah AFP povedala, da so papežu sporočile, da je v jeklarni okrog 700 hudo ranjenih ukrajinskih vojakov in večje število mrtvih, ki jih ne morejo pokopati.

14.27 Lavrov je zagrozil Zahodu 

Ruski zunanji minister je spregovoril o sankcijah in virih energije ter Zahodu poslal novo grožnjo. Dejal je, da ima Rusija dovolj kupcev energije izven kroga zahodnih držav.

"Imamo dovolj kupcev svoje energije, delali bomo z njimi. Naj Zahod plača veliko več, kot je zdaj plačal Ruski federaciji, in razloži svojemu prebivalstvu, zakaj bo revnejše," je na tiskovni konferenci o zahodnih sankcijah dejal Lavrov.

14.01 Regija Herson bo zaprosila za priključitev Rusiji

Namestnik vodje vojaško-civilne uprave ukrajinske regije Herson Kiril Stremousov je danes napovedal, da bo regija, ki je po trditvah Rusije pod popolnim nadzorom njenih sil, še pred koncem leta oblikovala zakonsko ogrodje za pridružitev Rusiji, poročajo tuje tiskovne agencije.

Regija Herson na jugu meji na polotok Krim, ki si ga je Rusija priključila že leta 2014, in je že prvi dan vojne v Ukrajini padla v roke ruske vojske, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Namestnik vodje Moskvi zveste uprave je že konec aprila napovedal, da bo v regiji Herson v kratkem ukrajinsko valuto grivna v celoti nadomestil ruski rubelj. Stremousov je na današnji novinarski konferenci šel še korak dlje in dejal, da bodo ruskega predsednika Vladimirja Putina formalno zaprosili za priključitev Ruski federaciji, navaja ruska tiskovna agencija Tass.

Ob tem je dodal, da bo upravljanje Hersona še pred koncem leta popolnoma skladno z rusko zakonodajo.

Gre za strateško izredno pomembno območje, ki polotok Krim napaja z vodo za prebivalstvo in kmetijstvo.

12.08 Vojna v Ukrajini obudila idejo o francosko-španskem plinovodu

Iz Madrida se v luči vojne v Ukrajini krepijo pozivi k obuditvi projekta gradnje plinovoda med Španijo in Francijo, imenovanem MidCat. Idejo o gradnji 190-kilometrskega plinovoda so prvič predstavili leta 2003, z njegovo pomočjo pa bi Evropa zmanjšala odvisnost od Rusije.

Plinovod MidCat bi potekal čez Pireneje iz kraja Hostalric severno od Barcelone do Barbaire v južni Franciji. Prek njega bi čez Španijo v preostanek EU dobavljali plin iz Alžirije. Trenutno Španijo in Francijo povezujeta dva manjša plinovoda.

Projekt so predstavili leta 2003, razvijali več let, nato pa so ga leta 2019 opustili zaradi pomislekov pristojnih regulatorjev iz obeh držav glede dobičkonosnosti in okoljskih vplivov.

Po ruski invaziji na Ukrajino in napovedi EU, da bo zmanjšala odvisnost od ruskega plina, ki trenutno pokrije okoli 40 odstotkov potreb Unije, so v Madridu pozivali k vnovičnemu razmisleku.

Alžirijo in južno Španijo sicer povezuje 750 kilometrov dolg podmorski plinovod Medgaz. Drugi podmorski plinovod, GME, Španijo z Alžirijo povezuje prek Maroka, a so Alžirci zaradi diplomatskega spora z Rabatom novembra dobavo plina prek njega ustavili.

Španija ima tudi šest terminalov za skladiščenje in ponovno uplinjevanje utekočinjenega zemeljskega plina, kar je največja takšna mreža terminalov v Evropi, še navaja AFP.

Plinovod MidCat bi bil, kot je v petek v Barceloni dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ključen za zmanjšanje evropske odvisnosti od fosilnih goriv in končanje izsiljevanja Moskve.

Po poročanju AFP je pred projektom več izzivov. Prvi je cena, leta 2018 so ga namreč ocenili na 440 milijonov evrov, gradnja pa bi trajala od tri do širi leta. "MidCat ne more biti kratkoročna rešitev," je marca v pogovoru za barcelonski časnik La Vanguadia dejal francoski ambasador v Španiji Jean-Michel Casa. Poleg tega ne obstaja veliko povezav med Francijo in Nemčijo – državo, ki je najbolj zainteresirana za alternativo ruskemu plinu.

"Enostavneje bi bilo, če bi plin z ladjami pripeljali neposredno v Nemčijo," je dejal energetski strokovnjak Thierry Bros. Kot je dodal za AFP, bi to seveda terjalo gradnjo plinskih terminalov v Nemčiji, a stroški ne bi bili višji od gradnje plinovoda MidCat.

Številni gradnjo francosko-španskega plinovoda podpirajo, predvsem v Madridu, kjer se oblasti zavzemajo za to, da bi ga Bruselj razglasil za projekt družbenega pomena. Nekoliko bolj zadržani so v Parizu, a se tudi tam, kot trdijo Španci, stališče spreminja.

V Madridu ob tem menijo, da bi morala gradnjo plinovoda kriti EU, in ne španski davkoplačevalci, saj gre za projekt, ki bo koristil celotni Uniji.

11.12 Ukrajina ustavila dobavo plina prek plinovoda v luganški regiji

Ukrajina je uresničila napovedi in ustavila dobavo ruskega plina v Evropo prek plinovoda v regiji Lugansk na vzhodu države, kažejo podatki operaterja ukrajinskega plinovodnega omrežja OGTSU. Danes naj bi prek Ukrajine dobavili 72 milijonov kubičnih metrov plina, potem ko so ga v torek še več kot 88 milijonov kubičnih metrov.

Operater ukrajinskega plinovodnega omrežja je v torek sporočil, da je več objektov prenosnega omrežja na območju, ki ga je zasedla ruska vojska, ter da posledično ne morejo izvajati operativnega in tehnološkega nadzora nad tranzitno točko Sohranivka, kompresorsko postajo Novopskov in drugimi objekti. To skladno s pogodbami predstavlja okoliščine višje sile in GTSOU ne bo mogel nadaljevati transporta plina prek te točke na meji z Rusijo, so navedli.

O ustavitvi dobave danes poročajo tudi ruske tiskovne agencije, medtem ko ukrajinska stran informacije še ni potrdila, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ruski energetski velikan Gazprom je tako danes potrdil, da prek Ukrajine v Evropo teče manj plina. "Gazprom od 11. maja za tranzit prek ukrajinskega ozemlja dobavlja 72 milijonov kubičnih metrov ruskega plina," je po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax povedal tiskovni predstavnik podjetja Sergej Kuprijanov. V sredo je bil obseg naročil pri 95,8 milijona kubičnih metrov.

Iz Gazproma so še sporočili, da niso "dobili nobene potrditve obstoja višje sile". Ukrajinci so v zadnjih tednih na tranzitni točki Sohranivka delali povsem neovirano, povzema nemška tiskovna agencija dpa.

Prek plinovoda v regiji Lugansk običajno v Evropo steče 32,6 milijona kubičnih metrov plina dnevno. To je skoraj ena tretjina vsega ruskega plina, ki prek Ukrajine prihaja v Evropo.

Za zemeljski plin z nizozemskega vozlišča TTF za dobavo junija je bilo ob začetku današnjega trgovanja treba odšteti 1.124 dolarjev za tisoč kubičnih metrov plina oz. 103 evre za megavatno uro, kar je bilo okoli štiri odstotke več kot v torek, je poročala ruska tiskovna agencija Tass. Cene so v nadaljevanju padle. Trenutno je treba za megavatno uro odšteti okoli 97 evrov.

Spopadi v Ukrajini se medtem nadaljujejo. Kijev ves čas poziva k ostrejšim sankcijam proti Moskvi, a številne Evropejce skrbi prav dobava plina, saj alternative ruskemu plinu praktično ni, še navaja AFP.

8.47 Tako je videti boj proti Rusom v Mariupolu

"Ves civilizirani svet mora videti razmere, v katerih se ranjeni in pohabljeni branilci Mariupola borijo proti Rusom! V nehigienskih razmerah, z odprtimi ranami, povitimi z nesterilnimi ostanki povojev, brez potrebnih zdravil in celo hrane," so na Twitterju zapisali pri Azovem bataljonu, ki se še vedno upira ruski vojski v jeklarni Azovstal v Mairupolu.

Fotogalerija
1 / 10

8.35 Kijev: Uspešna ukrajinska protiofenziva pri Harkovu

Ukrajinske sile uspešno potiskajo rusko vojsko z območij okoli Harkova na severovzhodu države, so v torek sporočili iz ukrajinske vojske. Navedbe je v svojem večernem videonagovoru potrdil predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski, poroča britanska mreža BBC.

Zelenski je pohvalil napore ukrajinskih vojakov, ki po njegovih besedah kažejo "nadnaravno moč" v boju proti agresorski vojski, a je pri tem vseeno posvaril pred evforijo, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

"Ukrajinske oborožene sile delajo vse, da bi osvobodile našo državo in naše ljudi," je sporočil Zelenski in dodal: "Vsa naša mesta bodo osvobojena – Herson, Melitopol, Berdjansk, Mariupol in preostala."

Ameriški think-tank Inštitut za vojne študije, ki se sklicuje na vire znotraj ruske vojske, trdi, da so bili Rusi potisnjeni skoraj povsem do ukrajinsko-ruske meje.

Harkov, ki je pred vojno štel 1,5 milijona prebivalcev, je vse od konca februarja tarča napadov ruskega topništva in letalstva, ukrajinska vojska pa je do zdaj uspešno odbila vsak poskus zavzetja mesta.

Po ocenah Inštituta za vojne študije bo ukrajinska protiofenziva v nekaj tednih prisilila ruske sile v popoln umik iz okolice Harkova. Istočasno strokovnjaki inštituta opažajo, da ruska vojska postopno napreduje okoli 150 kilometrov jugovzhodno, kjer osvajajo ozemlja regije Donbas, ki še niso pod nadzorom ruskih sil ali sil lokalnih proruskih oblasti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

6.30 Rusko zunanje ministrstvo ostro nad uradni Zagreb

"Hrvaška je naše diplomate zaradi nerazumnih argumentov nagnala iz države. Ta nehumani odnos proti našim sodržavljanom ne bo ostal brez ustreznega odgovora," je včeraj dejala predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova, ki jo je zmotilo tudi dejstvo, da Hrvaška ni organizirala letalskega prevoza za ruske diplomate nazaj v domovino. Komercialnih poletov med Hrvaško in Rusijo že nekaj mesecev ni.

"V svoji militantni rusofobiji je uradni Zagreb nediplomatsko zavrnil organizacijo humanitarnega poleta za naše diplomate in njihove družine, ki imajo tudi majhne otroke. Gre za kršitve vseh mednarodnih standardov," je še dejala Zaharova.

6.21 Predstavniški dom ameriškega kongresa potrdil 40 milijard dolarjev za pomoč Ukrajini

Predstavniški dom ameriškega kongresa je v torek zvečer potrdil 40 milijard dolarjev vreden zakon za pomoč Ukrajini in evropskim zaveznikom, kmalu bo podobno nalogo opravil še senat. Za denar je zaprosil predsednik ZDA Joe Biden, in sicer za 33 milijard, vendar povišanju vsote ne nasprotuje.

Za predlog, s katerim se bo ameriška pomoč Ukrajini zaradi ruske invazije povečala na skoraj 54 milijard dolarjev, so glasovali vsi demokrati in tudi večina republikancev. Za Ukrajino bo tako šlo več denarja, kot so ga ZDA leta 2019 namenile za pomoč po vsem svetu. Znesek predstavlja tudi skoraj odstotek celotnega proračuna ZDA.

V predlogu je šest milijard dolarjev za oborožitev in urjenje ukrajinske vojske, 8,7 milijarde dolarjev za obnovo vojaškega materiala, ki so ga ZDA do zdaj že poslale v Ukrajino, ter 3,9 milijarde dolarjev za ameriške vojake, ki so v regiji blizu Ukrajine.

Predvidenih je 8,8 milijarde dolarjev gospodarske podpore Ukrajini, okrog štiri milijarde dolarjev za Ukrajino in evropske zaveznike, da se oborožijo, in 900 milijonov dolarjev za begunce.

Demokrati so želeli predlogu priključiti še dodatna sredstva za boj proti pandemiji koronavirusa in olajšanje poti do državljanstva za afganistanske begunce, ki so sodelovali z Američani, vendar pa so imeli republikanci pomisleke.

Vladimir Putin
Novice Sta to državi, ki gresta Putinu poleg Ukrajine najbolj na živce?
Thumb_ukrajina_vojna_stahovsky
Novice Zelenski: Nimamo dovolj orožja za osvoboditev Mariupola #vŽivo
Janez Janša
Novice Janša na spletni paradi v podporo Ukrajini: Zlo je preživelo
Ne spreglejte