Sreda, 18. 5. 2022, 10.24
1 leto, 11 mesecev
Rusi so ponovili potezo Nemcev med drugo svetovno vojno
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
9,04
14
Polnilnica Coca-Cole v Nižnem Novgorodu v Rusiji
Ker je podjetje Coca-Cola zaradi invazije Ukrajine v začetku marca prekinilo poslovanje na ruskem trgu, je tamkajšnja prehranska industrija zdaj začasno iznašla približne nadomestke znamk Coca-Cola, Fanta in Sprite. Vsaj malo ironično je sicer, da država, ki v svetu trenutno velja za agresorja številka ena, išče zamenjavo predvsem za Fanto, ki je pred osemdesetimi leti v takratni agresorski državi številka ena, nacistični Nemčiji, nastala kot posledica iskanja alternative Coca-Coli.
Marsikoga v zadnjih dneh zabavajo CoolCola, Fancy in Street, tako rekoč kloni prepoznavnih brezalkoholnih sladkih pijač Coca-Cole, Fante in Sprita, ki jih na police trgovin v Rusiji pošilja podjetje Ochakovo, eden največjih tamkajšnjih proizvajalcev pijač.
“In lieu of Coca-Cola, Fanta and Sprite, Russians will be able to choose from CoolCola, Fancy and Street.” https://t.co/BWtDouAHlN
— Mark MacKinnon (@markmackinnon) May 16, 2022
Gre tako za poslovno priložnost za Ochakovo kot tudi za reševanje ruskega trga gaziranih brezalkoholnih pijač, na katerem je po (vsaj za zdaj začasnem) odhodu dveh največjih igralcev, ameriških podjetij PepsiCo in Coca-Cola, zazijala gromozanska luknja.
Korporaciji sta po podatkih iz leta 2016 obvladovali skoraj dve tretjini trga. Coca-Cola, na primer, je v Rusiji letno prodala skoraj 14-krat toliko sladkih gaziranih pijač kot Ochakovo.
Cene Coca-Cole v Rusiji so po informaciji, da ameriško podjetje začasno prekinja poslovanje na ruskem trgu, podivjale. Pijača se je v trgovinah podražila tudi do 200 odstotkov.
Nazadnje, ko je bila zaradi vojne prepovedana Coca-Cola, je nastala Fanta
Trenutno dogajanje na trgu sladkih pijač v Rusiji vleče vzporednice s situacijo, v kateri se je pred osemdesetimi leti, v obdobju druge svetovne vojne, znašla industrija pijač v nacistični Nemčiji.
Ko je Japonska decembra 1941 napadla Pearl Harbor, oporišče ameriške mornarice na Havajih, so Združene države Amerike uradno vstopile v vojno. S tem so se pridružile tudi zavezniškemu embargu na izvoz surovin in trgovanje z Nemčijo.
To je med drugim pomenilo, da je nemška podružnica ameriškega proizvajalca pijač Coca-Cola ostala brez ključne proizvodne sestavine − sirupa, ki gazirano vodo spreminja v kokakolo.
Max Keith, prvi mož nemške Coca-Cole, se je zato leta 1942 odločil, da bo Nemčija začela proizvajati lastno gazirano pijačo iz sestavin domače pridelave. Izbor je bil slab, saj je bila Nemčija močno odvisna od uvoza.
Ker so morali uporabiti precej domišljije (po nemško Phantasie), da so na koncu zvarili pijačo iz sirotke, sladkorja rdeče pese in jabolčnih olupkov, je dobila ime Fanta.
Komemorativna izdaja Fante ob 75. letnici nastanka te priljubljene sladke pijače leta 2015
Fanta se je v Nemčiji med drugo svetovno vojno izkazala za uspešnico, leta 1943 so prodali tri milijone steklenic. Proizvodnji se je pridružila tudi podružnica Coca-Cole v okupirani Nizozemski. Tam so proizvajali Fanto, pri kateri je bila ključna sestavina bezeg.
Po koncu druge svetovne vojne in dvigu embarga je Coca-Cola v Nemčiji začela poslovati normalno, to pa je pomenilo tudi začasen konec znamke Fanta. Coca-Cola jo je ponovno obudila deset let kasneje, leta 1955, glavni razlog za to pa je bil dvig konkurenčnosti, saj je tržni delež Coca-Cole začel spodjedati PepsiCo.
Coca-Cola je blagovno znamko Fanta sprva močno oglaševala na vseh trgih razen na domačem v ZDA, saj jo je skrbelo, da bi spodkopala dominanco kokakole.
Idejni oče Fante Max Keith se kljub večletnim pritiskom in celo grožnjam nikoli ni pridružil nacistični stranki, saj bi to pomenilo, da bi namesto za podjetje Coca-Cola moral delati za nacistično nemško vlado. "Bolj kot državi je bil zvest ameriškemu podjetju in pijači," pravi Mark Pendergrast, avtor knjige Za boga, za državo in za Coca-Colo (2000).
Pred začetkom druge svetovne vojne je kot prvi mož nemške podružnice Coca-Cole pijačo sicer močno promoviral na dogodkih nacistične stranke, v prvi vrsti na olimpijskih igrah leta 1936, kjer je bila Coca-Cola eden od glavnih sponzorjev, in na konvenciji ob "anšlusu", nacistični priključitvi Avstrije leta 1938. Keith je za pospeševanje prodaje celo sledil nemškim vojakom v okupirane države, recimo v Francijo in na Nizozemsko, ter prevzel tamkajšnje podružnice Coca-Cole.
"Keith ni sledil ideologiji, temveč ga je zanimala izključno Coca-Cola. Seveda ni vprašanje, ali je bil kolaborant. V nacistični Nemčiji nisi mogel imeti uspešnega podjetja, če nisi sodeloval z vladajočo stranko. Ni pa bil nacist. Prisegel je Coca-Coli in ne Hitlerju," še navaja Pendergrast.
V drugi polovici druge svetovne vojne je Keith pri življenju ohranjal, predvsem s proizvodnjo Fante, več nemških (in nizozemskih) polnilnic Coca-Cole in s tem tudi verjetno rešil številne delavce, ki bi bili sicer morda vpoklicani v vojsko in poslani na fronto.
Po koncu vojne je ponovno vzpostavil sodelovanje z matičnim podjetjem v ZDA in mu predal dobiček od prodaje Fante ter izvirni recept za novo pijačo.
14