Sreda, 16. 8. 2023, 7.21
8 mesecev
539. DAN VOJNE V UKRAJINI
Umrl je Putinov general, ki je vodil tudi invazijo na Ukrajino
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,45
V zadnjem času so pristanišča na Donavi postala glavna izvozna točka za ukrajinsko žito.
Ruski mediji poročajo o smrti nekdanjega namestnika ministra za obrambo Genadija Žitka. Pokojni general je lani poveljeval oboroženim silam v invaziji na Ukrajino, pred leti pa je bil v enaki vlogi tudi v Siriji.
18.04 Umrl je Putinov general. Lani je poveljeval invaziji na Ukrajino
17.46 Rusija izgnala dopisnico Politica iz Moskve
16.11 Na jugu Rusije naj bi preprečili vdor ukrajinskih saboterjev
14.41 Litva zaradi Wagnerja zaprla dva mejna prehoda z Belorusijo
14.20 Odeso prek novega koridorja zapustila prva tovorna ladja
9.40 Agent FBI priznal sodelovanje s sankcioniranim ruskim milijarderjem
9.30 Ukrajinci trdijo, da so zavzeli naselje Urožajna
8.50 V Ukrajini od začetka invazije ubitih skoraj deset tisoč civilistov
7.40 ZDA pritiskajo na Iran, naj zaustavi prodajo dronov Rusiji
7.10 Rusi sestrelili ukrajinske drone
7.05 Razkrili posnetek napada na krimski most
6.25 Rusi silovito napadli ključni pristanišči na Donavi
18.04 Umrl je Putinov general. Lani je poveljeval invaziji na Ukrajino.
Ruski mediji poročajo o smrti nekdanjega poveljnika vzhodnega vojaškega okrožja in nekdanjega namestnika ministra za obrambo Ruske federacije, generalpodpolkovnika Genadija Žitka. Žitko je od maja do julija 2022 poveljeval okupacijski skupini oboroženih sil Ruske federacije v Ukrajini. Ruski mediji poročajo, da je informacijo o smrti Žitka na Telegramu sporočil guverner Kabarovska Mihail Degtjarev.
Leta 2016 je Žitko poveljeval silam ruske vojske v Siriji. Dve leti pozneje je postal poveljnik vzhodnega vojaškega okrožja oboroženih sil Ruske federacije. Od novembra 2021 do julija 2022 je bil namestnik ministra za obrambo – vodja glavnega vojaško-političnega oddelka ruske vojske.
V začetku junija 2023 je bilo objavljeno, da je bil Žitko imenovan za poveljnika vseh ruskih vojaških sil v Ukrajini in je na tem položaju zamenjal generala Dvornikova.
17.46 Rusija izgnala dopisnico Politica iz Moskve
Ruske oblasti so zavrnile podaljšanje vizuma nizozemski novinarki Evi Hartog, večletni sodelavki nizozemskega neodvisnega tednika De Groene Amsterdammer in dopisnici bruseljskega portala Politico iz Moskve. Rusko zunanje ministrstvo ji je prejšnji teden dalo šest dni časa, da zapusti državo, kar je nato tudi storila.
Več o izgonu novinarke si preberite tukaj.
16.11 Na jugu Rusije naj bi preprečili vdor ukrajinskih saboterjev
Ruska obveščevalna služba FSB je sporočila, da je "eliminirala" štiri ukrajinske saboterje, ki so iz Ukrajine poskušali vdreti v rusko mejno regijo Brjansk. Pri tem ni navedla, kdaj se je to zgodilo.
V sporočilu za javnost so dodali, da so našli "tuje orožje, eksploziv, komunikacijska in navigacijska orodja" ter brezpilotne letalnike z ruskimi državnimi simboli in oznakami "last ruske FSB". To je po navedbah FSB dokaz o pripravah na provokacije in sabotaže na ruskem ozemlju, poroča francoska tiskovna agencija AFP, ki povzema ruske tiskovne agencije.
Kdaj so "eliminirali" omenjene domnevne saboterje, FSB ni sporočil. Guverner regije Brjansk na jugu Rusije Aleksander Bogomaz je sicer v torek sporočil, da so ruske sile preprečile vdor skupine ukrajinskih saboterjev v to regijo, ki meji na Ukrajino. Agencija AFP ob tem dodaja, da ne more potrditi, ali gre za isti incident.
Bogomaz je še dejal, da pri preprečitvi vdora ni bilo poškodovanih, da pa je ukrajinsko obstreljevanje povzročilo nekaj gmotne škode.
Ruske regije, ki mejijo na Ukrajino, se zadnje mesece spopadajo z okrepljenimi napadi dronov, ki jih Moskva pripisuje Kijevu. Več ruskih obmejnih vasi je bilo tudi prizorišče spopadov in obstreljevanj, ki so zahtevali življenja več civilistov.
14.41 Litva zaradi Wagnerja zaprla dva mejna prehoda z Belorusijo
Litovska vlada se je danes odločila zapreti dva od šestih mejnih prehodov z Belorusijo zaradi "geopolitičnih okoliščin", ki so nastale po tem, ko je Belorusija sprejela pripadnike ruske skupine plačancev Wagner.
Od petka bosta zaprta dva mejna prehoda, ki nista bila namenjena gospodarskim vozilom, so sporočili iz Litve. Sosednja Poljska je letos zaradi aretacij novinarjev poljskega porekla in izgona poljskih diplomatov zaprla vse razen enega mejnega prehoda proti Belorusiji.
Poljsko-beloruski novinar Andrzej Poczobut je bil obsojen na osem let zapora zaradi kritičnega poročanja o promoskovskem režimu v Minsku. Poljska je prejšnji teden napovedala, da namerava na mejo z Belorusijo napotiti dodatnih deset tisoč vojakov, ki se bodo pridružili že napotenim vojakom.
Na Poljskem že dlje časa narašča zaskrbljenost zaradi delovanja skupine plačancev Wagner v Belorusiji in vse večjega števila migrantov s kriznih območij, ki želijo prek sosednje države nezakonito vstopiti v Evropsko unijo.
Poljska je 418 kilometrov dolgo mejo z Belorusijo lani zavarovala z visoko ograjo, oktobra pa bo hkrati s parlamentarnimi volitvami izvedla referendum o tem, ali naj se ograja ohrani.
14.20 Odeso prek novega koridorja zapustila prva tovorna ladja
Prek novega ukrajinskega črnomorskega koridorja je pristanišče v Odesi zapustila prva tovorna ladja, so danes sporočile ukrajinske oblasti. Kijev je koridor, po katerem ladje sicer plujejo na lastno odgovornost, vzpostavil prejšnji teden, nedolgo po tem, ko je Rusija odstopila od sporazuma o izvozu žita prek Črnega morja.
"Prvo plovilo se premika po začasnih koridorjih, vzpostavljenih za plovbo civilnih plovil v črnomorska pristanišča in iz njih," je sporočil ukrajinski minister za infrastrukturo Oleksandr Kubrakov. Pojasnil je, da gre za nemško plovilo, ki pluje pod zastavo Hongkonga, in da je ladja zapustila pristanišče v Odesi, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
"Koridor se bo uporabljal predvsem za evakuacijo ladij, ki so bile zasidrane v ukrajinskih pristaniščih Čornomorsk, Odesa in Pivdeni v času ruske invazije," je še dodal.
Tudi nemško podjetje Bernhard Schulte s sedežem v Hamburgu je potrdilo, da je njihova ladja zapustila pristanišče v Odesi. V pristanišču naj bi čakala skoraj leto in pol, po navedbah ukrajinskih virov pa prevaža približno 30 tisoč ton tovora, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Rusija je julija odstopila od sporazuma o izvozu žita prek Črnega morja, ki je Ukrajini od lanskega poletja kljub trajajočemu konfliktu v državi omogočal izvoz približno 33 milijonov ton žita in hrane v tujino.
Po odstopu je Moskva sporočila, da bo ladje, ki bodo plule proti ukrajinskim pristaniščem, obravnavala kot potencialne prevoznice vojaškega tovora, na kar je Kijev odgovoril, da bo ravnal recipročno. V četrtek pa je Ukrajina sporočila, da je vzpostavila začasne koridorje na Črnem morju, ki ga sicer večinoma nadzoruje ruska mornarica.
Ukrajinska pristaniška mesta ob Črnem morju so bila v preteklem obdobju pogosto tarča ruskih raketnih napadov. Danes pa so ukrajinske oblasti poročale tudi o novih napadih ruskih brezpilotnih letalnikov na pristanišče na Donavi v regiji Odesa.
"Zaradi sovražnih napadov na eno od donavskih pristanišč so bila poškodovana skladišča za žito," je sporočil guverner regije Odesa Oleg Kiper in dodal, da napad ni terjal žrtev. Pri tem sicer ni navedel točne lokacije ruskega napada. Videoposnetki, ki so zaokrožili na družbenih omrežjih, pa so prikazovali napade na pristanišče v mestu Reni, poroča dpa.
Romunska zunanja ministrica Luminita Odobescu je danes ponovno ostro obsodila ruske napade na ukrajinsko pristaniško infrastrukturo v bližini romunske meje.
9.40 Agent FBI priznal sodelovanje s sankcioniranim ruskim milijarderjem
Nekdanji vodja protiobveščevalnega oddelka FBI v New Yorku Charles McGonigal je v torek na zveznem sodišču v New Yorku priznal, da je sodeloval z ruskim milijarderjem Olegom Deripasko in mu skušal pomagati, da se izogne sankcijam, poroča ameriška televizija CBS.
55-letni McGonigal, ki se je upokojil leta 2018, je prav tako priznal, da je od Deripaske dobival denar za preiskavo konkurenčnega poslovneža, skušal pa mu je tudi pomagati pri odpravi sankcij.
Za Deripasko je zbiral informacije o ruskemu poslovnežu Vladimirju Potaninu, za katerega je Deripaska želel, da se ga uvrsti na ameriški seznam sankcioniranih, še navaja CBS.
Nekdanji agent je za te usluge dobil 17.500 dolarjev. Po priznanju svojih grehov v dogovoru s tožilstvom mu grozi do pet let zaporne kazni, sodišče pa mu bo kazen izreklo sredi decembra.
Potanin je eden najbogatejših Rusov in predsednik največjega svetovnega proizvajalca paladija in niklja Nornickel. ZDA so zaradi podpiranja ruske invazije na Ukrajino lani proti njemu uvedle sankcije.
Washington je proti Deripaski, ki se je tako kot Potanin obogatil v času privatizacije po razpadu Sovjetske zveze, uvedel sankcije že leta 2018 zaradi domnevnega vpletanja v ameriške predsedniške volitve 2016.
9.30 Ukrajinci trdijo, da so zavzeli naselje Urožajna
Ukrajinske sile so okrepile svoje položaje na obrobju naselja Urožajna v regiji Doneck, potem ko so iz kraja pregnale rusko vojsko, je povedala namestnica ukrajinskega obrambnega ministra Hana Maljar.
Ukrainian troops have liberated Urozhaine village, Donetsk region!
— Defense of Ukraine (@DefenceU) August 16, 2023
🇺🇦
8.50 V Ukrajini od začetka invazije ubitih skoraj deset tisoč civilistov
Od začetka ruske invazije je Urad visokega komisarja ZN za človekove pravice (OHCHR) v Ukrajini zabeležil natanko 9.444 smrtnih žrtev civilistov, med katerimi je tudi 500 otrok, in še 16.940 ranjenih. Po podatkih urada je 7.339 ljudi umrlo na ozemljih pod nadzorom Kijeva, na območjih, ki jih obvladujejo ruske sile, pa je umrlo 2.105 ljudi.
Dejanska številka žrtev je verjetno bistveno višja, saj OHCHR opozarja na pomanjkljive podatke iz številnih krajev. To še posebej velja za mesta, kot so Mariupolj, Lisičansk in Severodoneck. Tudi podatki za Kijev bi lahko bili pomanjkljivi.
7.40 ZDA pritiskajo na Iran, naj zaustavi prodajo dronov Rusiji
Financial Times poroča, da ZDA pritiskajo na Iran, naj Rusiji preneha prodajati oborožena brezpilotna letala, ki jih Moskva uporablja v vojni v Ukrajini, pa tudi rezervne dele za brezpilotna letala. Bela hiša in iransko zunanje ministrstvo se nista takoj odzvala na prošnjo Reutersa za komentar. Novica prihaja v času, ko Washington in Iran poskušata ublažiti medsebojne napetosti in oživiti pogovore o iranskem jedrskem programu. Ameriški državni sekretar Antony Blinken je v torek dejal, da bo pozdravil kakršnekoli korake Irana za umiritev "naraščajoče jedrske grožnje". Te razprave so potekale vzporedno s pogajanji o dogovoru o izmenjavi zapornikov prejšnji teden, poroča Financial Times. Iran je štirim pridržanim ameriškim državljanom dovolil, da so se iz teheranskega zapora Evin preselili v hišni pripor. Prejšnji teden so viri Reutersu povedali, da bi Iran lahko izpustil pet pridržanih ameriških državljanov kot del dogovora o odmrznitvi šest milijard dolarjev iranskih sredstev v Južni Koreji.
7.10 Rusi sestrelili ukrajinske drone
Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je nekaj sto kilometrov jugozahodno od Moskve sestrelilo tri ukrajinska brezpilotna letala, poroča AFP. Ukrajina je napad izvedla ob 5. uri zjutraj. Zračni napad je že najmanj peti ta mesec nad regijo Kaluga.
7.05 Razkrili posnetek napada na krimski most
Ukrajinske varnostne službe so CNN posredovale ekskluzivne posnetke napada eksperimentalnega drona na ruski most na Krimu. To je prvič, da je ukrajinska obveščevalna služba SBU odkrito prevzela odgovornost za operacijo.
6.25 Rusi silovito napadli ključni pristanišči na Donavi
Guverner južne regije Odesa Oleh Kiper je prebivalce okrožja Izmail zaradi zračnih napadov okoli 1.30 zjutraj po lokalnem času pozval k evakuaciji, uro pozneje pa je opozorilo za zračni napad preklical.
Prek pristanišč na Donavi je Ukrajina pred odstopom Rusije od sporazuma o izvozu žita čez Črno morje izvozila približno četrtino žita, v zadnjem času pa so postala ta pristanišča glavna izvozna pot do romunskega črnomorskega pristanišča Constanta, od koder žito potuje v druge države. Ruski napad na pristanišče Izmail je v začetku avgusta povzročil povišanje svetovnih cen hrane.
