SiolNET. Novice Svet
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Romunsko zategovanje pasu pod taktirko MDS

3

termometer

Romunija je morala po izbruhu gospodarske krize, če je hotela dobiti mednarodno pomoč, sprejeti ostre varčevalne ukrepe, uvesti reformo trga dela in začeti privatizacijo državnih podjetij.

20-milijonska Romunija je druga najrevnejša država EU, bolj revna je le še njena južna soseda Bolgarija. Po podatkih Svetovne banke je imela Romunija lani 12.388 evrov BDP na prebivalca (upoštevana je primerjava kupne moči) oziroma po podatkih Eurostata le skromnih 49 odstotkov povprečja BDP na prebivalca med državami EU. To je sicer precej več kot leta 2001, ko je imela pičlih 28 odstotkov povprečja. Trojka v deželi grofa Drakule Romunija in njeno spopadanje s posledicami krize svetovne finančno-gospodarske krize, ki je izbruhnila leta 2008, nista bila toliko v ospredju kot na primer boj s krizo v Grčiji, Španiji ali na Portugalskem. Razlog je preprost: ker ta balkansko-karpatska država ni članica evroobmočja, ni nikoli ogrožala obstoja evra, zaradi česar je bila manj v središču zanimanja medijev.

Romunijo je kriza najbolj udarila leta 2009, ko je utrpela 6,6-odstotni padec gospodarske rasti. Tako kot pet kriznih držav evroobmočja (Grčija, Irska, Portugalska, Španija in Ciper) je tudi ta država potrebovala mednarodno pomoč. Marca 2009 je tako Romunija sklenila stand-by dogovor z MDS v vrednosti 13 milijard evrov, na pomoč sta priskočili tudi EU in Svetovna banka – skupaj je dobila 20 milijard evrov posojila.

Torej je tudi Romunija dobila svojo trojko. To sicer ni običajna in tudi bolj znana trojka Evropske komisije, Evropske centralne banke in MDS, ki je priskočila na pomoč Grčiji, Portugalski in Irski, ampak trojka MDS – EU – Svetovna banka. Tako kot Grčija in druge države je morala tudi Romunija zaužiti grenko zdravilo – rezanje stroškov v javnem sektorju, strukturne reforme in privatizacijo državnih podjetij.

Nižanje plač javnim uslužbencem, zapiranje bolnišnic, "obračun" s sindikati Najprej je junija 2010 romunska vlada znižala plače javnim uslužbencem za 25 odstotkov, socialne transferje pa za 15 odstotkov. DDV se je dvignil z 19 na 24 odstotkov. Naslednje leto je moralo zapreti vrata 67 javnih bolnišnic. Preživele čaka preoblikovanje v sklade ali privatizacija, piše v študiji ustanove Friedrich Ebert Stiftung, ki preučuje posledice reform in varčevalne politike v Romuniji. Marca 2011 je bila sprejeta reforma trga dela – ta reforma je olajšala odpuščanje zaposlenih, uvajala nove začasne oblike zaposlitve in omilila imuniteto, ki je bila zagotovljena nekdanjim vodjem sindikatov. Sindikati so tem reformam nasprotovali, a so bili precej nemočni. Že leto pred tem je vlada z novo zakonodajo zmanjšala vpliv sindikatov (odprava pogajanj o kolektivni pogodbi na državni ravni …).

Nezaposlenost je narasla, zdaj je 7,5-odstotna, a je še vedno dokaj nizka, povprečje držav EU je namreč 11 odstotkov. Po zadnji jesenski napovedi Evropske komisije se bo v prihodnjih letih romunska stopnja brezposelnosti znižala na sedem odstotkov. Gospodarska rast med lanskim in letošnjim tretjim četrtletjem je bila po podatkih romunskega statističnega urada 4,1-odstotna.

Privatizacija – trd oreh za romunsko državo Pogoj za mednarodno pomoč je tudi privatizacija državnih podjetij: Oltchim, Cupru-Min, Transelectrica, Transgaz, Romgaz, Tarom, Prioripost - Posta Romana, CFR Marfa, Nuclearelectrica, Hidroelectrica, Romtelecom ...

Privatizacija se je zaradi prepleta politike in gospodarstva, ki je značilno za številne nekdanje komunistične države, in zaradi tega, ker se tujci ne zanimajo preveč za državna podjetja, ki so globoko v rdečih številkah, izkazala za trd oreh.

Kot piše spletna stran romania-insider, je bil lanski spodleteli poskus prodaje kemičnega podjetja Oltchim pravi polom. Prav tako ni nobenega resnega kupca za izgubarsko romunsko državno pošto Prioripost. Pri letalskem prevozniku Tarom ter železniških prevoznikih CFR in CFR Marfa se zapleta, ker prodajo zavirajo upravni odbori, ki so tesno povezani s politiko. Zlasti privatizacija CFR Marfa je že nekajkrat padla v vodo.

MDS še vedno zahteva privatizacijo in varčevanje Šele julija letos je država napovedala prodajo svojega 45,99-odstotnega deleža v telekomunikacijskem operaterju Romtelecom, kjer ima že zdaj večino grški OTE, na začetku prejšnjega meseca pa je napovedala, da bo v prodajo na borzi ponudila 15 odstotkov delnic državnega plinskega podjetja Romgaz. Vse to je verjetno pripomoglo k temu, da sta Romunija in MDS na začetku novembra letos dosegla dogovor o črpanju tranše posojila iz leta 2009 v vrednosti 200 milijonov evrov. Pogoj za tranšo je še vedno enak kot leta 2009: prodaja državnih deležev v podjetjih in stroga proračunska politika.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin