Sobota, 20. 5. 2017, 8.01
6 let, 11 mesecev
Iranskega predsednika Hasana Rohanija ponovno izvolili za predsednika države
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,23
Iranskega predsednika Hasana Rohanija so na petkovih predsedniških volitvah ponovno izvolili za predsednika države. Za 68-letnega zmernega klerika je glasovalo skoraj 58 odstotkov volivcev, je po skoraj vseh preštetih glasovnicah sporočilo iransko notranje ministrstvo.
Dozdajšnji predsednik Hasan Rohani je zmagal v prvem krogu volitev, ki jih je zaznamovala visoka volilna udeležba. Po podatkih iranskega notranjega ministrstva je bil izvoljen z 22,8 milijona glasovi volivcev, medtem ko je za njegovega najresnejšega tekmeca, kandidata skrajnih konservativcev Ebrahima Raisija, glasovalo 15,5 milijona Irancev. Rohanija so tako uradno razglasili za zmagovalca petkovih volitev, za zmago pa mu je že čestitala tudi iranska državna televizija.
Referendum za odpiranje države in proti njemu
Po mnenju političnih analitikov so bile predsedniške volitve neke vrste referendum za odpiranje države in proti njemu. Iran se je namreč v preteklih štirih letih pod Rohanijem in po sklenitvi jedrskega sporazuma z velikimi silami previdno odpiral Zahodu. Islamska republika bo zdaj z Rohanijem najverjetneje nadaljevala to pot, medtem ko bi njegov poraz proti skrajnemu konservativcu Raisiju trend odpiranja gotovo ustavil in morda celo blokiral uresničevanje jedrskega sporazuma.
Preostala dva kandidata brez možnosti
Poleg zdajšnjega predsednika in Raisija sta se za položaj potegovala še reformist Mostafa Hašemataba in konservativec Mostafa Mirsalim, ki pa sta bila praktično brez možnosti.
Visoka volilna udeležba
Petkove volitve je zaznamovala množična volilna udeležba, zaradi katere so za več ur podaljšali odprtje volišč. Od dobrih 56 milijonov volilnih upravičencev se jih je volitev udeležilo več kot 40 milijonov.
Kdo je Hasan Rohani - zmerni klerik, ki zagovarja konstruktiven dialog
Hasan Rohani, zmerni klerik, ki je danes znova postal iranski predsednik, je v mednarodni skupnosti znan po prizadevanjih za konstruktiven dialog z vsem svetom. Z Zahodom mu je uspelo v času prvega predsedniškega mandata skleniti jedrski sporazum.
V tokratni predvolilni kampanji je Rohani svaril, da poskušajo konservativci sabotirati dogovor, ki je Iranu politično in gospodarsko odprl vrata proti Zahodu, njegovi politični nasprotniki jih zdaj poskušajo znova zapreti. Poudaril je, da morajo volivci izbrati pot zase in za svoje otroke - odprtost ali osamitev.
Dejstvo je, da se gospodarski preobrat, ki ga je obljubljal Rohani, z jedrskim sporazumom ni uresničil. Eden glavnih razlogov za to je, da evropske banke nočejo financirati novih projektov, ker so ZDA ohranile vrsto sankcij proti Iranu. Vlada pravi, da potrebuje 50 milijard dolarjev tujega kapitala na leto za zagon gospodarstva.
Teheran je jedrski sporazum, s katerim je Iran omejil jedrski program v zameno za odpravo sankcij, s svetovnimi velesilami sklenil leta 2015.
68-letni Rohani je bil glavni iranski jedrski pogajalec v času reformističnega predsednika Mohameda Hatamija. Bil je glasen kritik svojega predhodnika Mahmuda Ahmadinedžada, za katerega je dejal, da se je brez potrebe zapletal v spore z mednarodno skupnostjo.
Ko je bil Rohani glavni jedrski pogajalec, je Iran pristal na ustavitev programa bogatenja urana in inšpekcije ZN v jedrskih objektih. Takrat si je prislužil spoštovanje evropskih sogovornikov in vzdevek "diplomatski šejk". Dogovora je bilo konec, ko je predsednik postal Mahmud Ahmadinedžad, zaradi česar je Rohani odstopil.
Rohani je popolnoma predan načelom islamske revolucije in ustanovitelju islamske republike, pokojnemu ajatoli Homeiniju. Že vse od revolucije leta 1979 je ena vidnejših osebnosti iranske politike.
V letih od 1980 do 2000 je bil poslanec v iranskem parlamentu madžlisu, bil je tudi član organa, ki nadzoruje delo vrhovnega voditelja, ajatole Alija Hameneja. V letih od 1989 do 2005 je bil vodja nacionalnega varnostnega sveta, član tega organa pa je še danes.
Rohani ima tesne odnose z ajatolo Hamenejem, ki ima zadnjo besedo pri vseh strateških vprašanjih, tudi pri jedrski politiki.
Rohani tekoče govori angleško, nemško, francosko, rusko in arabsko. Ima doktorat iz prava na Caledonian University v Glasgowu. Je poročen in ima pet otrok. Rodil se je leta 1948 v kraju Sorheh, jugovzhodno od Teherana.
