Ponedeljek, 28. 4. 2025, 13.53
19 minut
Vojna v Ukrajini
Putin napovedal prekinitev ognja.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,53
Prekinitev ognja, ki jo je napovedal Putin, bo sovpadala s praznovanjem dneva zmage nad nacistično Nemčijo in konca druge svetovne vojne v Moskvi.
Ruski predsednik Vladimir Putin je napovedal tridnevno prekinitev ognja v Ukrajini med 8. in 10. majem, je danes sporočil Kremelj. Prekinitev ognja bo sovpadala s praznovanjem dneva zmage nad nacistično Nemčijo in konca druge svetovne vojne v Moskvi. V Kijevu pozivajo k najmanj 30-dnevni prekinitvi ognja, ki da bi moralo nastopiti takoj.
13.45 Putin napovedal tridnevno prekinitev ognja v maju, Kijev zahteva takojšnjo
11.05 Moskva ponovila pripravljenost na pogovore z Ukrajino
8.48 V Rusiji droni zadeli tovarno, ki proizvaja dele za rakete
8.18 Severna Koreja potrdila napotitev vojakov v regijo Kursk
13.45 Putin napovedal tridnevno prekinitev ognja v maju
Prekinitev ognja, ki jo je enostransko razglasila Moskva, sovpada z 80. obletnico zmage Sovjetske zveze nad nacistično Nemčijo, ki jo v Rusiji obeležujejo 9. maja.
"V tem obdobju bodo vse sovražnosti prenehale," so sporočili iz Kremlja in dodali, da je Putin odločitev sprejel iz "humanitarnih razlogov", poroča nemška tiskovna agencija dpa.
"Rusija meni, da bi morala ukrajinska stran slediti temu zgledu. V primeru kršitev premirja s strani ukrajinske strani se bodo ruske oborožene sile ustrezno in učinkovito odzvale," so še sporočili v Kremlju.
Putin je prekinitev ognja odredil potem, ko je ameriški predsednik Donald Trump pred dnevi podvomil v njegovo pripravljenost, da konča več kot tri leta trajajoči konflikt v Ukrajini, in Rusiji zagrozil z novimi sankcijami.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je danes že pred Putinovo napovedjo povedal, da je Moskva pripravljena začeti mirovne pogovore z Ukrajino brez predpogojev. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je kot pogoj za kakršna koli pogajanja s Kijevom postavil mednarodno priznanje ruske suverenosti nad polotokom Krim in štirimi ukrajinskimi regijami, ki si jih je priključila Moskva.
Kijev pa je ruske oblasti danes pozval, naj takoj sprejme celovito premirje za najmanj 30 dni. "Če si Rusija resnično želi miru, mora takoj ustaviti napade. Zakaj bi čakala do 8. maja?" je na družbenem omrežju X zapisal ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha.
Dodal je, da je Ukrajina pripravljena podpreti trajno in celovito premirje "za vsaj 30 dni".
V Washingtonu so medtem poudarili, da si Trump želi trajno in ne začasno premirje, kar po mnenju francoske tiskovne agencije AFP kaže, da ameriški predsednik predloga Moskve ni ocenil kot zadovoljivega.
"Vse bolj je razočaran nad voditeljema obeh držav," je dejala tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt.
Trump pritiska tako na Moskvo kot Kijev in si želi čimprejšnjega dogovora, v zadnjem času pa so iz Washingtona prišli namigi, da so se ZDA pripravljene umakniti iz vloge posrednika, če ne bo napredka v pogovorih o koncu vojne.
11.05 Moskva ponovila pripravljenost na pogovore z Ukrajino
Moskva je danes sporočila, da je še vedno pripravljena na mirovne pogovore z Ukrajino, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump pred dvema dnevoma podvomil v pripravljenost ruskega predsednika Vladimirja Putina, da konča več kot tri leta trajajoči konflikt. Pogovore so pripravljeni začeti brez predpogojev, so sporočili v Kremlju.
"Ruska stran je že večkrat potrdila svojo pripravljenost, potrdil jo je predsednik, da se z Ukrajino začnejo pogajanja brez kakršnih koli predpogojev," je za rusko tiskovno agencijo Tass povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
Trump pritiska tako na Moskvo kot Kijev in si želi čimprejšnjega dogovora, v zadnjem času pa so iz Washingtona prišli namigi, da se njihova potrpežljivost izteka. V soboto je Putinu zagrozil z novimi sankcijami in podvomil, da si želi končati vojno.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je danes kot pogoj za kakršna koli pogajanja s Kijevom postavil mednarodno priznanje polotoka Krim in štirih ukrajinskih regij, ki si jih je priključila Rusija, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Mednarodno priznanje ruske priključitve Krima, Sevastopola, Doneške ljudske republike, Luganske ljudske republike, hersonske regije in zaporoške regije je nujno," je Lavrov dejal za brazilski medij O Globo.
Rusija si je leta 2014 priključila Krim, septembra 2022 pa še štiri ukrajinske regije Doneck, Lugansk, Herson in Zaporožje.
Trump je v nedeljo dejal, da se je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pripravljen odpovedati Krimu v okviru dogovora o prekinitvi ognja. Putina je ob tem pozval, naj konča napade in podpiše dogovor.
8.48 V Rusiji droni zadeli tovarno, ki proizvaja dele za rakete
Iz Rusije poročajo, da naj bi droni zadeli tovarno elektronike Kremniy El v mestu Brjansk, ki proizvaja dele za rakete in radarje. Bližnji prebivalci so dejali, da je bilo slišati najmanj deset eksplozij. Napad so potrdili tudi ukrajinski uradniki.
To je že peti napad na omenjeno tovarno od začetka vojne. Tovarna proizvaja široko paleto čipov in komponent, ki se med drugim uporabljajo v sistemih zračne obrambe Topol-M, Bulava, S-300 in S-400, sistemih zračne obrambe Pantsir, raketah Iskanader, radarskih in elektronskih sistemih bojevanja, ruskih dronih in vgrajeni elektroniki bojnih letal.
8.18 Severna Koreja potrdila napotitev vojakov v regijo Kursk
Po navedbah severnokorejske tiskovne agencije KCNA so enote severnokorejske vojske v skladu z ukazom voditelja Kim Džong Una "sodelovale v operacijah za osvoboditev območja Kurska", ki so se končale "zmagovito".
"Vsi, ki so se borili za pravico, so junaki in predstavniki časti domovine," naj bi ob tem dejal Kim in napovedal izgradnjo spomenika v čast "bojnim podvigom" severnokorejskih sil.
Pred tem je v soboto prisotnost severnokorejskih vojakov v Kursku potrdil načelnik generalštaba ruske vojske Valerij Gerasimov.
Omenil naj bi tudi počastitev padlih in skrb za družine vojnih veteranov, s čimer je prvič potrdil, da so v spopadih utrpeli izgube.
V Kremlju so nato danes sporočili, da se je ruski predsednik Vladimir Putin Kimu zahvalil za pomoč. "To zelo cenimo in smo globoko hvaležni tovarišu Kim Jong-unu osebno (...) in severnokorejskemu ljudstvu," je dejal.
Pred tem je v soboto prisotnost severnokorejskih vojakov v Kursku potrdil načelnik generalštaba ruske vojske Valerij Gerasimov. Pozdravil je njihovo junaštvo in poudaril, da so pomembno prispevali k porazu ukrajinskih sil v regiji.
V Seulu so se na potrditev napotitve odzvali z besedami, da ta predstavlja kršitev varnostnih resolucij Združenih narodov. "Z uradnim priznanjem je (Severna Koreja) priznala svoja kriminalna dejanja," je dejal tiskovni predstavnik tamkajšnjega obrambnega ministrstva.
O prisotnosti severnokorejskih sil na bojiščih rusko-ukrajinske vojne so sicer v preteklih mesecih večkrat poročali tako južnokorejski obveščevalci kot obveščevalne službe zahodnih sil. Po njihovih navedbah je Pjongjang od lanskega oktobra v Kursk poslal več kot deset tisoč vojakov.
Moskva in Pjongjang, ki sta od začetka ruske invazije na Ukrajino leta 2022 poglobila politične, vojaške in kulturne vezi, te informacije do zdaj nista ne potrdila ne zanikala.
