Psihiater o družini Trump: Prizadene me, koliko je nesramnega obsojanja predsedniške družine

Kaj vas je kot Američana zmotilo pri izjave Chelsea Handler?
Ameriški odnos do učenja tujih jezikov je tipično slab. Sam govorim portugalsko, ker sem živel v Braziliji, učil sem se francoščine, zdaj pa se trudim s slovenščino. Živel sem s številnimi jezuiti, katerih materni jezik ni bil angleščina. Veliko od njih je poliglotov.

Ni se lahko naučiti tujega jezika. Če se začneš učiti po 12. letu, se je skoraj nemogoče naučiti govoriti brez naglasa.

Gospa Trump zveni kot vsak Slovenec ali Poljak, ki ga poznam, z zelo tipičnim naglasom – zaradi glasov, ki v teh slovanskih jezikih ne obstajajo. Največja težava je z izgovarjavo glasu "th".

Soditi nekoga po tem, kako govori angleško, je ustrahovanje, nadlegovanje (angleško bullying).

Prizadene me, koliko je od zadnjih volitev nesramnega obsojanja, norčevanja (bullying) iz predsedniške družine. Predsedniške volitve so v ZDA in v vsaki svobodni državi vedno poštena igra. Kritiziranje predsednika, njegovih dejanj, odločitev je vedno odprto. Odkar se spominjam, pa velja nenapisano pravilo, da se tega ne počne s predsednikovo družino.

"Gospa Trump zveni kot vsak Slovenec ali Poljak, ki ga poznam, z zelo tipičnim naglasom – zaradi glasov, ki v teh slovanskih jezikih ne obstajajo," pravi Siberski. Foto: Getty Images

Kaže, da je to pravilo z zadnjimi volitvami nehalo veljati.
Takoj po tokratnih volitvah me je zmotilo, koliko sarkazma in bullyinga so izvajali številni prepoznavni estradniki. Že pred nesramno izjavo Handlerjeve je modni oblikovalec Tom Ford rekel, da za gospo Trump ne bi oblikoval oblek.

Pred nekaj leti je bil v ZDA primer, ko je pekarna, ki sta jo vodila dva kristjana, zaradi verskega prepričanja zavrnila povabilo, da bi spekla torto za lezbično poroko. Izgubila sta posel, kaznovana sta bila tudi s sto tisoč dolarji globe.

Zdaj pa priznani oblikovalec lahko izreče nekaj takega in se mu ploska. Ne razumem. Pravila, kako obravnavamo druge, so se očitno spremenila.

Psihiater Jack Siberski pravi, da se glede naglasa ne da veliko narediti, saj nekaterih glasov preprosto ne slišimo, če se jih nismo naučili pred 12. letom. Foto: Osebni arhiv Kakšen odnos imajo danes Američani do tujcev, do tujih naglasov?
To je zelo odvisno od posameznika. Američani so veliko bolj navajeni poslušati tuje naglase ljudi, ki govorijo angleško, kot so Slovenci navajeni tujcev, ki govorijo slovensko. Redkokdo se uči slovenščino.

Prav to pri izjavi Handlerjeve šokira: če bi poslušala prvo damo Mehike govoriti angleško s španskim naglasom, ne bi nikoli rekla česa takega. Tako izjavo bi kritizirali vsi po vrsti. Ideja za tem je: ker se ne strinjam s politiko tvojega moža, te lahko žalim. In to ob dejstvu, da gospa Trump govori koliko jezikov? Pet ali šest?

Tudi Slovenci smo zelo zahtevni in se zgražamo nad svojimi vidnimi predstavniki, če ne govorijo dobro angleško.
Glede naglasa se ne da veliko narediti. Velikokrat si tu v Sloveniji lomim jezik, da ljudem dopovedujem, kako se izgovori "th". Če se jezika ne začneš učiti pred 12. letom, ne slišiš glasov, ki v tvojem jeziku ne obstajajo. Nekateri so poligloti v evropskih jezikih, a jim recimo azijski ne grejo, ker ne slišijo glasov.

Pri vprašanju, ali nekdo lahko dobro govori jezik in ujame naglas, gre za več kot le inteligenco, bolj imamo opraviti z zelo zapletenimi povezavami centrov v možganih.

Zakaj imamo po vašem mnenju Slovenci tako zmožnost učenja tujih jezikov?
Mislim, da je za to več razlogov. Ko sem prišel v Slovenijo, sem uredil angleško besedilo biografije Marka Antona Kapusa, prvega slovenskega misijonarja v Severni Ameriki. Kappus je govoril nemško, slovensko, hrvaško, latinsko in grško, lokalnega indijanskega jezika pa se je naučil zelo hitro.

Že takrat, v 16. stoletju, je veljalo: kolikor jezikov znaš, toliko veljaš. Tega Handlerjeva ne dojame.

Vsi imamo zmožnost, da se učimo tujih jezikov, nimajo pa vsi Američani takega odnosa do tega, kar je izraženo v reku: "Mi govorimo angleško, kaj še potrebujemo?" V tem je razlika. Slovenska miselnost je, da se je vredno učiti tujih jezikov, nekateri pa mislijo, da jih bodo z dovolj počasnim govorjenjem in mahanjem z rokami kar vsi razumeli.

Mislim, da pri Slovencih ne gre za to, da bi mislili, da je slovenščina tako težka, da se je nihče ne more naučiti. Bolj velja, da imaš, če govoriš jezik nekoga drugega, veliko več nadzora, moči.

"Zelo všeč mi je tudi Ljubljana, zaljubil sem se vanjo. Edino, kar pogrešam, so pollitrske skodelice ameriške kave," pove pater Siberski, ki Ljubljano rad tudi fotografira. Foto: Jack Siberski

S katerimi petimi pridevniki bi opisali Slovence?
Prijazni, ne objemajo se preveč (sovražim, da me objemajo neznanci), inteligentni, zelo delavni, izredno čisti. Radi pomagajo in ko jih spoznaš, so zelo prijetni. Včasih je težko preiti zid na začetku. Ne tako kot v ZDA, ko te po petih minutah poljubljajo na obe lici in ti pripovedujejo o zadnjem obisku pri ginekologu. Všeč mi je slovenska zadržanost.

Prepotoval sem vse celine. Rad fotografiram, Slovenija pa ima verjetno največ možnosti za izjemne fotografske posnetke na kvadratni kilometer na svetu. Pred dnevi sem bil na Bledu in se vračal z vlakom. Če bi vlak ustavil na vsaki točki, ko sem želel fotografirati, bi potovanje verjetno trajalo tri dni.