"Priznanje Palestine je v slovenskem prostoru prenapihnjeno"

V začetku decembra je ameriški predsednik Donald Trump presekal več deset let trajajoče prestavljanje selitve ameriškega veleposlaništva v Izraelu iz Tel Aviva v Jeruzalem. S to potezo so ZDA kršile resolucijo Varnostnega sveta ZN iz leta 1980, ki določa, da se statusa Jeruzalema ne sme spreminjati.

"Priznanje Palestine je prenapihnjeno"

Zaradi "bistveno spremenjenih" okoliščin slovenski zunanji minister Karl Erjavec predlaga, da Slovenija dokonča postopek priznanja Palestine. Pred tem je Slovenija sprejela, da bo s priznanjem počakala in to storila hkrati s katero večjo članico EU.

"Dilema o slovenskem priznanju Palestine, kot se dogaja v slovenskem političnem prostoru, je precej prenapihnjena. Slovensko priznanje bi bilo namreč povsem simbolično, in še to bolj za Slovenijo kot za Palestino," o morebitni odločitvi slovenske politike glede Palestine meni Primož Šterbenc, profesor na fakulteti za management.

Tudi priznanje vseh evropskih držav ne bi spremenilo položaja

"Država namreč ne nastane s priznanji drugih držav, temveč z izpolnjevanjem treh kriterijev: če ima ozemlje, prebivalstvo in efektivno oblast," razlaga Primož Šterben, profesor na fakulteti za management v Novi Gorici. Foto: Matej Leskovšek Od razglasitve palestinske samostojnosti leta 1988 jo je do zdaj priznalo 136 svetovnih držav. Zadnja med njimi je bila leta 2015 Sveta Lucija, med evropskimi državami pa je bila pred malo več kot tremi leti zadnja Švedska.

Po mnenju Šterbenca tudi priznanje vseh evropskih držav ne bi bistveno spremenilo zadeve.

"Država namreč ne nastane s priznanji drugih držav, temveč z izpolnjevanjem treh kriterijev: če ima ozemlje, prebivalstvo in efektivno oblast (organizacijo, neodvisno od drugih držav). Palestina zaradi izraelskih kršitev mednarodnega prava nikakor ne izpolnjuje tretjega kriterija," razlaga dober poznavalec razmer na Bližnjem vzhodu.

Pred tremi leti predlog že na odboru

Karl Erjavec meni, da je zdaj pravi čas za dokončno priznanje Palestine. Foto: Ana Kovač Erjavec je napovedal, da se bodo glede dokončnega priznanja Palestine najprej dogovorili znotraj koalicije. Zunanji minister je za STA dejal, da si ne predstavlja, da bi to sprejemali v času volilne kampanje oziroma celo po volitvah.

Pred tremi leti je bilo priznanje Palestine že na parlamentarnem odboru za zunanjo politiko, vendar sta takrat za predlog Levice glasovala le dva poslanca, kasneje pa so sprejeli predlog SMC.

Ta je predvideval, da mora vlada predložiti sklep o priznanju, se zavzemati za pozitivna stališča do prizadevanj Palestine za članstvo v mednarodnih organizacijah in dosego mira med Izraelom in Palestino.

Kaj menijo stranke?

Kako bi se danes odločile stranke v parlamentu glede priznanja Palestine? Predlog postopka za priznanja podpira celotna koalicija (SMC, SD, DeSUS), v opoziciji pa predlog podpirata Levica in Poslanska skupina nepovezanih poslancev.

Zadržke pri sprejetju imajo v največji opozicijski stranki SDS, kjer menijo, da posledic ne bo občutil nihče od poslancev, ne glede na to, kakšna bo odločitev. Andrej Čuš ima pri priznanju pomisleke glede ustave Palestine, ki po njegovem mnenju stremi k uničenju Izraela. V NSi menijo, da priznanje Palestine ne bi pomagalo k izpolnitvi mira na Bližnjem vzhodu in vzpostavitvi države Palestine, ki sta dva cilja Nove Slovenije.

ZDA bo svoje veleposlaništvu v Izraelu iz Tel Aviva preselila v Jeruzalem. Foto: Reuters

Lahko so tudi kontraproduktivna

Ob tem Šterbenc opozarja, da so priznanja Palestine lahko celo kontraproduktivna.

"Ustvarjajo neki popolnoma napačen vtis, da položaj vendarle ni tako slab oziroma da država Palestina na neki način vendarle nastaja. Države in njihovi diplomati se na ta način lahko še naprej sprenevedajo, da so storili nekaj pozitivnega za državnost Palestine," meni Šterbenc.

Slovenija se po mnenju Šterbenca od leta 2009 vedno želi ravnati v skladu z ravnanjem večine članic EU. Takrat se je namreč slovenska diplomacija odločila podpreti poročilo Komisije za ugotavljanje dejstev v Gazi in je bila v skupini zgolj nekaj držav članic EU, ki so se odločile za tak korak.

"Od takrat se Slovenija boji delati samostojne korake. Argumenta določenih ekonomskih negativnih posledic v primeru samostojnega priznanja nikakor ni mogoče kar zavreči. Tako mora Slovenija v bistvu tehtati med simboličnim pomenom samostojnega priznanja in morebitnimi realnimi negativnimi posledicami samostojnega priznanja," še dodaja Šterbenc.