Ponedeljek, 17. 2. 2025, 10.13
2 dneva, 19 ur
Münchenska varnostna konferenca
Predsednik Münchenske varnostne konference: To je bila evropska nočna mora
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,21
Konferenca v bavarski prestolnici se je v nedeljo končala s precej čustvenim slovesom Christopha Heusgena.
Münchenska varnostna konferenca je bila evropska nočna mora, je v nedeljo ob koncu dogodka povedal predsednik konference Christoph Heusgen in dodal, da ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa živijo na drugem planetu. Zavzel se je tudi za enotnost v Evropi glede mirovnih pogovorov o vojni v Ukrajini, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
"Dogodek je pokazal, da Amerika pod Trumpom živi na drugem planetu. Opazili smo tudi, da so celo republikanski senatorji zelo previdni pri javnem nastopanju, ker se bojijo svojega predsednika," je za nemško televizijo ZDF ocenil Heusgen. Glede mirovnih pogovorov o vojni v Ukrajini pa je dejal, da bi morala Evropa stopiti skupaj. "Pokazati moramo veliko več moči," je še dodal.
Konferenca v bavarski prestolnici se je v nedeljo končala s precej čustvenim slovesom Heusgena. Na položaju predsednika konference ga bo nasledil nekdanji generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Ta bo sicer naslednjih šest mesecev finančni minister norveške prehodne vlade, nato pa bo prevzel vodenje priprav na prihodnjo Münchensko varnostno konferenco, ki bo februarja 2026.
V ospredju varnostni izzivi
V ospredju letošnje 61. Münchenske varnostne konference so bili aktualni zunanjepolitični in varnostni izzivi, med njimi znova tudi vojna v Ukrajini, zlasti v luči dogovora predsednikov ZDA in Rusije, Donalda Trumpa in Vladimirja Putina, o začetku mirovnih pogajanj.
Med Evropejci je tudi močno odmeval govor ameriškega podpredsednika JD Vancea, ki je podvomil o demokraciji in svobodi izražanja izražanja v Evropi. Vance je Nemčijo prav tako pozval, naj opusti odpor do sodelovanja skrajne desnice v vladi, in vztrajal, da ni prostora za "požarne zidove".
ZDA evropskim zaveznicam poslale vprašalnik
Oblasti v ZDA so ob tem v luči prizadevanj za končanje vojne v Ukrajini prejšnji teden evropskim zaveznicam poslale vprašalnik v šestih točkah. V njem sprašujejo, katere države so pripravljene prispevati k varnostnim jamstvom za Ukrajino, ali so pripravljene v Ukrajino poslati vojake za vzdrževanje miru ter koliko vojakov in za koliko časa bi jih lahko tja napotile.
Washington sprašuje tudi, kakšen prispevek ZDA bi Evropa potrebovala pri varnostnih jamstvih za Ukrajino in kakšne odgovore bi morali pripraviti v primeru ruskega napada na mirovne sile. V vprašalniku ZDA prav tako sprašujejo, kaj bi bile države pripravljene storiti za okrepitev sankcij proti Rusiji, poroča agencija Reuters.
Voditelji več evropskih držav se bodo medtem danes popoldne zbrali v Parizu na neformalnih pogovorih o evropski varnosti in vojni v Ukrajini. Po navedbah diplomatov se bo srečanje osredotočilo na to, kako lahko Evropa prispeva k trajnemu miru v Ukrajini, obenem pa poskrbi za lastno varnost.
