SiolNET. Novice Svet
2,63

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Sodišče EU: Hrvati bi morali obravnavati prošnje za azil

2,63

termometer

begunci
Foto: Matej Leskovšek

Sodišče EU je v danes objavljeni razsodbi zapisalo, da je bila Hrvaška odgovorna za obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito oseb, ki so množično prečkale njeno mejo med migrantsko krizo v letih 2015 in 2016. Kot je pojasnilo sodišče, je za te osebe treba šteti, da so ne glede na izredne okoliščine nezakonito prečkale zunanjo mejo Hrvaške.

Sirski državljan in člani dveh afganistanskih družin so leta 2016 brez ustreznega vizuma prečkali mejo med Hrvaško in Srbijo, hrvaški organi pa so organizirali prevoz teh oseb do hrvaško-slovenske meje, da bi jim pomagali priti v druge države članice, da bi tam vložili prošnjo za mednarodno zaščito.

Sirski državljan je nato vložil prošnjo v Sloveniji, člani afganistanskih družin pa v Avstriji, vendar sta tako Slovenija kot Avstrija menili, da so za obravnavo prošenj teh oseb za mednarodno zaščito pristojni organi Hrvaške, saj so prosilci nezakonito vstopili na Hrvaško.

Vstop iz humanitarnih razlogov ne velja za celotno EU

Sodišče v Luxembourgu je presodilo, da sprejema državljana države, ki ni članica Unije, na ozemlje države članice EU ni mogoče opredeliti kot vizum, tudi če je sprejem posledica izrednih okoliščin, kakršne so bile leta 2016. Sodišče je ugotovilo še, da je treba prehod meje brez izpolnjevanja pogojev nujno šteti za nezakonit.

Na MNZ zadovoljni z odločitvijo

Sodišče EU je s svojo odločitvijo, da je bila Hrvaška med begunskim valom odgovorna za obravnavo prošenj za azil, pritrdilo pristojnim slovenskim organom, ocenjujejo na ministrstvu za notranje zadeve. Glede na to so z odločitvijo zadovoljni, so zapisali v sporočilu za javnost.

Glede možnosti članic EU, da dovolijo vstop iz humanitarnih razlogov, je sodišče poudarilo, da po schengenskem zakoniku tako dovoljenje velja le za ozemlje zadevne članice. Država, ki je iz humanitarnih razlogov dovolila vstop državljana države, ki ni članica EU in ki je brez vizuma, na svoje ozemlje, v skladu z dublinsko uredbo ne more biti oproščena odgovornosti za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo vloži ta oseba, je še presodilo Sodišče EU.

Evropska komisija pozdravlja sodbo, ki potrjuje veljavnost dublinske uredbe

Evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos je pozdravil sodbo, ki potrjuje veljavnost dublinske uredbe tudi v izjemnih okoliščinah. Temeljno načelo te uredbe je, da je za obravnavo prošnje za azil pristojna članica, kjer je oseba prvič vstopila v EU. Obenem razsodba sodišča po komisarjevih besedah dopušča možnost, da se članica odloči, da obravnava prošnjo za azil in ne pošlje nazaj osebe, ki je na njeno ozemlje prišla nezakonito, v nasprotju z načelom države prvega vstopa.

Razsodba po komisarjevem prepričanju zagotavlja zelo jasna pojasnila dublinske uredbe, ki sicer ni bila predvidena za izjemne okoliščine v minulih letih, zato je komisija tudi predlagala azilno reformo, ki naj bi onemogočila sporno prelaganje odgovornosti.

Avstrijski odvetnik, ki se ukvarja s vprašanji azila, Clemens Lahner pa je za britanski BBC dejal, da bo odločitev evropskega sodišča vplivala na več sto prosilcev za azil v Avstriji. "Za tiste, ki so že na Hrvaškem - okoli 700 - je zgodba končana. Avstrija jih ne bo vzela nazaj," je povedal. "Tiste, čigar prošnje za azil so zamrznili, pa se načeloma lahko vrne nazaj, vendar je sodišče spomnilo države, da lahko v teh primerih izkažejo solidarnost in prizanesljivost," je pojasnil.

Bruselj nadaljuje postopke proti Češki, Madžarski in Poljski zaradi nesolidarnosti

Evropska komisija sicer nadaljuje pravne postopke proti Češki, Madžarski in Poljski zaradi nesodelovanja pri premeščanju beguncev iz najbolj obremenjenih Italije in Grčije v druge članice EU. Junij je bil sicer rekorden mesec s 3000 premestitvami. Malta, Latvija in Norveška so že zelo blizu izpolnitvi svojih kvot, še izpostavlja komisija. Komisija je Češki, Madžarski in Poljski poslala drugi opomin zaradi nesolidarnosti v begunski krizi. Če ne bo ustreznega odziva, je naslednji korak tožba na Sodišču EU. Izjemoma imajo države le mesec dni časa za odziv, namesto običajnih dveh mesecev.

Pravobranilec: Obvezno sprejemanje migrantov ni sporno

Sodišče Evropske unije bi moralo zavrniti zahtevo Slovaške in Madžarske po razveljavitvi obveznih kvot za sprejemanje prosilcev za azil, je danes sporočil generalni pravobranilec sodišča Yves Bot. Odločitev Evropske unije po uvedbi kvot za sprejemanje prosilcev za azil je po mnenju pravobranilca pomagala sprostiti pritisk na Italijo in Grčijo, ki sta bili v času migrantske krize najbolj obremenjeni. "Odločitev je bila primerna za dosego cilja, ki ga je zasledovala," poudarja Bot. Izpostavil je, da evropske pogodbe omogočajo sprejemanje ukrepov za spopadanje z jasno opredeljenimi izjemnimi razmerami.

Slovaško pravosodno ministrstvo je sporočilo, da trenutno na podlagi izjav pravobranilca ne nameravajo delati zaključkov. "Priporočilo generalnega pravobranilca ni zavezujoče za sodišče," je sporočilo ministrstvo. "Zato ne moremo predvidevati, ali ga bo sodišče EU upoštevalo. Želimo počakati do končne odločitve, datum katere še ni znan," so dodali.

Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto pa je o mnenju pravobranilca dejal, da "je povsem v skladu s procesom, imenovanim Sorosov načrt". Szijjarto je pojasnil, da je bil ameriški milijarder George Soros v Bruslju sprejet kot voditelj države, "potem pa, zanimivo, so vse evropske inštitucije še bolj pritisnile na Madžarsko in srednjeevropske države, da morajo sprejeti nezakonite migrante". "Ne želimo sprejeti nezakonitih migrantov, čakamo na odločitev sodišča," je dodal Szijjarto.

Končna odločitev bo znana po počitnicah

Madžarska in Slovaška trdita, da je EU prekršila lastno zakonodajo, ko je večina članic septembra 2015 sprejela zavezujočo odločitev o uvedbi kvot za porazdelitev okoli 120 tisoč migrantov in beguncev iz Italije in Grčije po članicah Unije. Proti uvedbi kvot sta poleg Madžarske in Slovaške tedaj glasovali še Češka in Romunija.

Končno odločitev o zadevi bo sodišče predvidoma sprejelo po koncu poletnih počitnic. Sodišče EU ni dolžno razsoditi v skladu z mnenjem generalnega pravobranilca, a ga v večini primerov kljub temu upošteva, poroča Reuters.

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 14
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin