Pet tisoč Irk na leto splav opravi v tujini

Irska ustava, ki so jo sprejeli leta 1983, z 8. členom državljankam prepoveduje prekinitev nosečnosti. Slabih deset let pozneje so ji sicer dodali izjemo, ki splav nosečnici dovoljuje v primeru, da je njeno življenje ogroženo. Spomladi prihodnje leto pa bodo Irci in Irke odločali, ali bo splav brezpogojno dovoljen.

Do 14 let zapora, če naredijo splav

Pravica do življenja matere je izenačena s pravico do življenja nerojenega, pravi ena izmed najstrožjih zakonodaj v Evropi. Na Irskem je splav prepovedano narediti tudi v primeru posilstva, incesta ali ko je zarodek (hudo) bolan. Kljub vsemu Irska ni edina evropska država, ki ženskam prepoveduje prekinitev nosečnosti. Med njimi so tudi Severna Irska, Poljska, Malta, Andora, San Marino in Liechtenstein. Večina omenjenih držav ženske, ki naredijo splav, kaznuje z od šestih mesecev do treh let zaporne kazni, medtem ko Irka zaradi splava za zapahi lahko preživi tudi do 14 let.

Če naredijo splav, ženskam na Irskem grozi tudi do 14 let zapora. Foto: Reuters

Rdeče zore: Sprememba bo pozitivna

Če bo država s tako strogo zakonodajo dovolila odločitev za konec nosečnosti, bo to velik zgled tudi drugim državam, ki še vedno vztrajajo pri prepovedi splava. "Učinek bo pozitiven," pravijo v feminističnem gibanju Rdeče Zore. Menijo, da imajo morda manjše države zelo specifičen odnos do nekaterih zakonodaj: "Posledično so tudi mednarodni pritiski manjši."

Več kot pet tisoč Irk na leto splavi v Veliki Britaniji

Vendar pa Irkam splava ni prepovedno narediti v tujih državah. Potovanje v drugo državo za dostop do storitev varnega in pravnega splava je od leta 1992 dovoljeno. Celo tako, da redno obratujejo svetovalnice, ki priporočajo najugodnejšo kliniko v sosednjih državah.

Ženska, ki želi opraviti splav v tujini, mora v svetovalnico priti osebno, saj je posredovanje tovrstnih informacij prek telefona nezakonito. Tako se je po podatkih Irskega združenja za načrtovanje družine (IFPA) v zadnjih 30 letih za splav v Veliki Britaniji odločilo več kot 170 tisoč Irk. Po mnenju direktorice Zavoda Živim Katarine Nzobandora to kaže na dejstvo, da tudi na Irskem vprašanje kriznih nosečnosti ni rešeno: "Tudi tam ni zadostne pomoči, kadar nosečnost spremljajo stiske in dvomi."

V tujini splav opravi kar pet tisoč Irk na leto. Foto: Reuters

Plačljiva kontracepcija

Zaščita pred nosečnostjo, kot so kondomi, je na Irskem dostopna. Na drugi strani so kontracepcijske tablete plačljive, kar pomeni, da si jih ženske iz slabših socialnih okolij težje privoščijo in zato zanosijo pogosteje kot tiste iz višjih družbenih razredov.

V Sloveniji so kontracepcijske tablete za uporabnice brezplačne, na Irskem pa ženske za iste znamke plačujejo med šestimi in 21 evri na mesec. Poleg tega, da plačajo za tablete, morajo vsake tri mesece k zdravniku, ki jim recept za kontracepcijske tablete podaljša po pregledu, ki stane okoli 50 evrov.

"Splavne migracije so dodatna težavna okoliščina, ki poglablja spolne razlike v ekonomskem smislu in dodatno kriminalizira ženske. Poleg tega pomeni tudi tveganje za zdravje žensk," menijo Rdeče Zore in dodajajo, da prepoved splava ne prinese nič drugega kot slabši položaj žensk in veliko nevarnih splavov. "Pozitivnih učinkov prepovedi ni," poudarjajo.

Šestdeset odstotkov Ircev želi spremeniti osmi člen ustave

"Potrebujemo dostop do brezplačnega, varnega in legalnega splava za vse, ki ga potrebujejo ali želijo. In potrebujemo ga zdaj," so na svojo spletno stran zapisali v Kampanji za pravice do splava (Abortion Rights Campaign). Glede na raziskave javnega mnenja, ki so jih za njih novembra 2017 izvedli v Amnesty International, si 60 odstotkov Ircev želi spremeniti osmi člen ustave in omogočiti brezpogojno zaustavitev nosečnosti.

Spremembe 8. člena irske ustave si želi šestdeset odstotkov državljanov. Foto: Reuters

"Vedno bodo na voljo obešalniki, razbite steklenice …"

Irska Državljanska skupščina, v okviru katere že od oktobra lani razpravljajo o zdravstvenih, pravnih in etičnih vidikih splava, je prejela več kot 13 tisoč komentarjev. Med tisočimi, ki so jih objavili na spletu, je bil tudi zapis Irke Leslie Spillane iz irskega mesta Cork: "Prepoved splava ženskam ne bo preprečila, da se v stiski zatečejo k njemu – vedno bodo na voljo obešalniki, razbite steklenice, zdravila proti bolečinam in stopnice, po katerih lahko padejo."

Kaj pa zagovorniki življenja zarodka?

Na drugi strani pa so zagovorniki življenja zarodka, kot je na primer Cora Sherlock, predstavnica irske kampanje Pro Life Campaign, ki je za CNN povedala: "Nikoli nismo trdili, da je Irska popolna, vendar imamo vse razloge, da bi lahko bili ponosni na 8. amandma. Kampanja Pro Life bo še naprej poudarjala pozitivne učinke 8. člena ustave in uničujoč učinek splava v državah, kjer so pravice zarodka izbrisane."

Podobnega mnenja je tudi Katarina Nzobandora: "Kjer je splav prepovedan, ženske niso postavljene pred travmatično odločitev, ki jim zaznamuje življenje, saj je to največja odločitev, ki jo ženska v življenju sprejme. Krivično je, da to možnost imamo, nimamo pa veliko možnosti pomoči nosečnicam v stiski."

Privrženec kampanje Pro Life pred stavbo irskega parlamenta v Dublinu opozarja na nedotakljivost človeškega življenja. Foto: Reuters

"Biti katoličan in biti napreden"

Možnost spremembe zakonodaje so imeli sicer Irci že leta 2002, ko so na referendumu ohranili prepoved splava. Zadnji, prav tako neuspešen referendum je bil leta 2015, so pa tega leta v sicer eni od bolj katoliških držav v Evropi sprejeli istospolne poroke.

Zagovornica kampanje za izbiro (Pro Choice) Clare Lanigan je za spletni portal The Atlantic povedala, da se lastnosti biti katoličan in biti napreden ne izključujeta: "Zagotovo je občutno, da z napredkom pride drug napredek ... Velika večina irskega prebivalstva je glasovala za istospolne poroke, čeprav se večina še vedno identificira kot katoliška." Prepričana je, da je irska zakonodaja prestroga in upa, da bodo rezultati referenduma pozitivni.

Na Irskem bodo vse do referenduma množični protesti podpornikov in nasprotnikov splava.