"Ko je bilo potrebno, je vedno povedal svoje mnenje in bil kritičen tudi do oblasti. Delal je tiho, a zelo aktivno," je o papežu Frančišku dejala publicistka, ki je več let spremljala njegovo delo.
Papež Frančišek: Pot do Vatikana, je naslov dokumentarnega filma, ki je bil nedavno premierno predvajan na programu National Geographic. Ena od sogovornic je bila tudi Carolina Barros, urednica časopisa Buenos Aires Herald, ki je več let spremljala delo kardinala Jorgeja Maria Bergoglia, ko je bil še nadškof v argentinski prestolnici.
V intervjuju za Jutarnji list je dejala, da je bil papež že kot nadškof poln presenečenj. Redno je obiskoval revne vasi, vendar je to vedno storil na skrivaj, brez publicitete.
Neposreden glede političnih vprašanj
Že ko je bil nadškof Buenos Airesu, je bil poln presenečenj. Redno je obiskoval revne vasi, vendar je to storil na skrivaj, brez publicitete. Bil je vsestranski, saj mu je vedno uspelo, da je opravljal svoje pastoralne naloge, hkrati pa je bil vedno tudi družbeno aktiven. Znal je biti tudi zelo neposreden, predvsem glede političnih vprašanj. "Ko je bilo potrebno, je vedno glasno povedal svoje mnenje in bil kritičen tudi do oblasti. Delal je tiho, ampak zelo aktivno," je dejala Barrosova.
Da je bil izbran za novega papeža, je bilo po besedah Barrosove presenečenje predvsem za medije in državljane, nikakor pa ne za duhovnike, ki so delali z njim v Argentini. Veliko jih je bilo prepričanih, da bo izbran. Ob tem je poudarila, da papež Frančišek ostaja zvest svojim načelom in še vedno deluje tako, kot je vedno delal.
Vedno trdno odločen, da izrazi kritiko
Zaradi svoje politične angažiranosti je bil velikokrat trn v peti tudi nekaterim politikom, med drugim tudi nekdanjemu predsedniku Argentine Nestorju Kirchnerju in pozneje njegovi ženi, ki ga je na tem mestu nasledila leta 2007. Kot je pripovedovala Barrosova, je bil papež Frančišek vedno trdno odločen, da izrazi kritiko, ko je to potrebno. Po tem, ko je postal papež, pa se je odnos s predsednico Argentine izboljšal. O papežu namreč Cristina Fernandez de Kirchner po novem govori z navdušenjem.
Ravno burni odnosi z zakoncema Kirchner pa so po mnenju publicistke razlog za govorice o tem, da naj bi papež sodeloval z vojaško hunto. Novinar, ki stoji za temi izjavami, je Horacio Verbitsky, ki je zelo blizu predsednici in je eden izmed njenih svetovalcev. Verbitsky še vedno vztraja pri svojih trditvah, čeprav so jih že večkrat ovrgli. Kot pojasnjuje Barrosova, ima novinar poseben pogled na politični sistem, ne verjame v klasično demokracijo, zagovarja pa neposredno demokracijo, ki v Argentini zelo spominja na anarhizem.
Politični instinkt mu bo koristil pri njegovem delu
Glede obtožb, ki so bremenile papeža, pa je Barrosova dejala, da je Bergoglio pomagal veliko ljudem, ki jih je preganjala vojaška hunta, javlja se tudi vedno več ljudi, ki poudarjajo, koliko dobrega je storil za njih. "Treba je poznati kontekst. V Argentini smo po vnovični vzpostavitvi demokracije leta 1983 imeli obdobje, v katerem smo poskušali razčistiti vse travme, nato pa je sledilo obdobje mirne napetosti. Vse se je spremenilo s prihodom predsednika Kirchnerja, ki je želel znova proučiti preteklost in zgodbo končati enkrat za vselej. Morda je bil namen dober, vendar je trajalo predolgo časa, bilo pa je tudi preveč obtoževanj, ki trajajo že desetletje, vse skupaj je postalo že politična igra. Na to je opozarjal tudi papež, ko je bil še nadškof," je navedla Barossova.
Papež Frančišek je imel vedno močan politični instinkt in ravno ta bi mu lahko pomagal tudi pri reševanju nalog, ki so pred njim, je še prepričana publicistka. "Ko je postal nadškof, je bila škofija v zelo slabem ekonomskem položaju, a je on uredil stvari. Ve, kaj dela, je človek brez strahu, vešč javnega nastopanja in prepričan o tem, kar govori," je povedala v intervjuju in dodala, da lahko papeža spoznamo že po njegovih dejanjih, ki jih je storil na začetku svojega pontifikata in s katerimi dokazuje, da želi ostati preprost človek, blizu preprostim ljudem.
Upanje za Latinsko Ameriko
Na vprašanje, kaj njegova izvolitev pomeni za Latinsko Ameriko, je Barrosova odgovorila, da pomeni predvsem upanje. Po njenih besedah je v Latinski Ameriki trenutno veliko populističnih voditeljev, ki revščino in druga socialna vprašanja uporabljajo kot sredstvo za prihod na oblast. Njihovi slogani so tako na primer: "Volite mene, jaz vam bom pomagal." "Izvolitev papeža Frančiška pa je udarec ravno za ta populizem. Papež namreč ve, kaj je revščina, ve, kako revni živijo in kaj se med njimi dogaja," je sklenila Barrosova.