Papež podvomil o celibatu: Gre za vprašanje discipline, ne vere

V luči škandalov zaradi spolnih zlorab, ki pretresajo katoliško cerkev, pa tudi zaradi velikega pomanjkanja duhovnikov je bila že večkrat postavljena pod vprašaj zahteva po celibatu za katoliške duhovnike. O smiselnosti celibata se je v knjigi Sobre el Cielo y la Tierra (V nebesih in na Zemlji) spraševal tudi Jorge Mario Bergoglio, danes papež Frančišek. V delu, ki ga je skupaj s soavtorjem knjige Abrahamom Skorko izdal v španskem jeziku pred dobrima dvema letoma, Bergoglio pravi, da bi bilo pravilo, da se morajo vsi duhovniki držati celibata, mogoče tudi spremeniti. Frančiškov pogled na celibat najverjetneje izvira iz lastnih mladostniških izkušenj. V knjigi pripoveduje o svojih začetkih v semenišču, ko ga je "očaralo dekle, ki ga je spoznal na očetovi poroki".

Dekle zamajalo njegovo prepričanje "Njena lepota in intelektualna nadarjenost sta me presunili … In da, kar nekaj časa sem bil prevzet. Razmišljal in razmišljal sem o njej. Ko sem se po poroki vrnil v semenišče, nisem zmogel moliti ves teden, ker se mi je ob vsakem poskusu v mislih prikazal njen obraz. Moral sem znova premisliti o tem, kaj počnem." Mladi Bergoglio se je na koncu odločil, da ostane zavezan duhovniškemu poklicu, s tem pa tudi celibatu.

Kljub temu je pohvalil pravoslavne duhovnike, ki so jim dovoljene poroke. "Gre za zelo dobre duhovnike," je poudaril. "V primeru, da bi se zahodni katolicizem odločil znova premisliti o vprašanju celibata, bi to najverjetneje storil zaradi kulturnih razlogov, ne toliko zaradi univerzalne možnosti," tako meni Bergoglio, ki pa se kljub temu za spremembe na področju celibata ni izrecno zavzel.

"Gre za vprašanje discipline, ne vere. To se lahko spremeni" "Za zdaj sem še vedno za to, da se celibat z vsemi pozitivnimi in negativnimi lastnostmi ohrani še naprej, saj so izkušnje preteklih tisoč let pokazale, da ima več prednosti kot slabosti," pravi. "Dejstvo je, da imajo škandali takojšen učinek. Tradicija ima težo in upravičenost. Katoliški predstavniki so se za celibat odločali postopoma. Do leta 1100 so se nekateri odločili zanj, drugi spet ne. Po tem se je Vzhod odločil za tradicijo brez celibata kot osebne odločitve, medtem ko je šel Zahod v nasprotno smer. Gre za vprašanje discipline, ne vere. To se lahko spremeni," je še poudaril.

Prihajajo spremembe? Bergogliove navedbe so marsikoga presenetile predvsem zaradi dejstva, da je že v času pisanja veljal za enega od najvišjih predstavnikov rimskokatoliške cerkve, ne gre pa za osamljen primer. Že pred začetkom konklava je tako o celibatu spregovoril tudi britanski kardinal Keith O'Brien, ki je menil, da bi katoliški duhovniki morali imeti pravico do poroke in otrok. Kot je v pogovoru za britanski BBC menil 74-letni O'Brien, pravila Cerkve, ki zahtevajo celibat duhovnikov, "niso božanskega izvora" in bi jih bilo treba vnovič proučiti.

Kardinali so v sklopu splošnih kongregacij v okviru priprav na konklave ta mesec razpravljali tudi o vprašanju celibata. Če bo Frančišek v tej smeri ukrepal tudi kot papež, pa je drugo vprašanje. Nekdanji papež Benedikt je bil na primer močan zagovornik celibata, čeprav obstajajo namigi, da naj bi bil leta 1970 član skupine nemških teologov, ki so na nemške škofe naslovili pismo, v katerem so jih pozvali, naj premislijo, ali je celibat resnično potreben.