V primeru, da bo vlada v DZ dobila zaupnico, bo njen glavni cilj storiti "vse potrebno, da Slovenija ostane v okviru zdravega jedra evroskupine", je dejal premier Borut Pahor.
Slovenija bo morala povečati konkurenčnost in zategniti pas, pretirano zadolževanje pa ne pride v poštev, je bil odločen Borut Pahor.
Vsak premik na obrobje ali zdrs čez rob zdravega jedra skupine držav z evrom bi bilo za Slovenijo "dolgoročno zelo slabo, kratkoročno pa nerešljivo, razen s pomočjo drugih držav, kar bi pomenilo, da nismo več gospodarji svoje usode", meni Pahor.
"Glavni ukrep je železna fiskalna disciplina"
Glavni ukrep vlade, s pomočjo katerega naj bi Slovenija ohranila svoj položaj, bo po besedah premierja železna fiskalna disciplina. Tako si bo vlada prizadevala spoštovati maastrichtske kriterije, tako glede proračunskega primanjkljaja kot javnega dolga. To pa bo državi tudi v primeru krepkejše upočasnitve gospodarske rasti omogočilo pripravo novega paketa fiskalnih spodbud zlasti za izvozni del gospodarstva.
"Ohranili smo socialno varnost večine ljudi"
"Hkrati pa bomo ponovili odločitev iz časa hude recesije leta 2009, da bomo pazili na ohranjanje in odpiranje delovnih mest," je poudaril Pahor. Ta odločitev je bila po njegovih besedah "ena najbolj pomembnih in dobrih odločitev" v letu 2009. Obenem pa je po ocenah Pahorja vladi uspelo ohraniti socialno varnost velike večine ljudi ter zadržati nizko stopnjo socialne neenakosti.
Dolgoročno sicer tako visoke socialne povezanosti ni mogoče vzdržati brez povečane konkurenčnosti, meni Pahor, in ravno to bo ena od glavnih nalog vlade, v kolikor ji DZ podeli zaupnico.
"Recesiji se bo morda mogoče izogniti"
Napovedi hitre rasti za leto 2012 so bile preuranjene, je še opozoril predsednik vlade in izrazil prepričanje, da je treba oživiti delo krizne skupine ministrov. Nemško gospodarstvo se ohlaja, francosko stagnira. Kot je po pogovorih s strokovnjaki ocenil Pahor, se bo recesiji sicer morda mogoče izogniti, a okrevanje bo bistveno šibkejše, kot si je vlada želela in predvidevala na začetku leta.
Pahor je ob tem obljubil, da bo vlada, če bo dobila zaupnico, še naprej sprejemala ukrepe, tudi tiste nepriljubljene. Eden od njih bo rebalans proračuna, katerega sprejetje bi bilo po njegovih besedah "pomembno sporočilo finančnim trgom, da Slovenija lahko sprejema tako pomembne akte".
Dve možnosti za države z evrom
Ob tem je Pahor izrazil še mnenje, ki ga bo zastopal tudi v pogovorih z nemško kanclerko Angelo Merkel prihodnji teden v Ljubljani, da se bodo države z evrom morale odločiti med dvema možnostma. Prva je tvegati dodaten del suverenost v zameno za učinkovitejšo in uspešnejšo evroskupino in EU. Druga možnost pa je nazadovanje, saj trenutna politična struktura ne omogoča učinkovitega odziva na razmere na finančnih trgih.
"Odnosi med Slovenijo in Nemčijo so odlični"
Glede odnosov z Nemčijo je Pahor ocenil, da so ti politično odlični in da jih vlada poskuša sedaj nadgraditi. Ob tem je sicer priznal, da so bili odnosi z Merklovo nekaj časa zaostreni, a opozoril, da njenega obiska ne gre jemati kot samoumevnega. "Kanclerki Merklovi ne bi bilo potrebno priti, vendar je sprejela moje povabilo, ker sem ji dejal, da bi veljalo spregovoriti nekaj besed o dvostranskem sodelovanju, zlasti zato, ker si Slovenija želi, da bi, ne samo kar se tiče monetarne unije, ampak tudi sicer, ostala na tistem vlaku razvojne hitrosti Evropske unije, na katerem je Nemčija s Francijo kot glavno partnerko," je dejal.
Pahor opozoril na potrebo po zmanjšanju stroškov države
Če želimo ohraniti sedanji standard ali ga morda celo izboljšati, moramo biti bolj konkurenčni in sprejeti nekatere ukrepe, vključno z zmanjšanjem stroškov države, kar pomeni poseg v javni sektor, zlasti v ožji del državne uprave, je na novinarski konferenci po seji vlade še dejal Pahor.
Žerjav: Vsak dan nove zaposlitve v javnem sektorju
Predsednik SLS Radovan Žerjav v izjavi z javnost ravno nasprotno ugotavlja, da v javnem sektorju skoraj z vsakim dnem zaznavamo nove zaposlitve.
Žerjav se je namreč odzval na informacijo o več kot 2200 novih zaposlenih v javnem sektorju v zadnjih šestih mesecih. Kot je zapisal, v SLS že dve leti opozarjajo na dejstvo, da je država preprosto predraga. "V teh dveh letih se na tem področju ni zgodilo nič razen številnih besedičenj o varčevanju, medtem ko številke kažejo povsem drugačno sliko."
Vlada: Dogovorili smo se za ukrepe na področju plač
Da se zaveda stanja javnih financ, sicer vlada zatrjuje v odgovoru na poslansko vprašanje Zmaga Jelinčiča (SNS) v zvezi z izplačevanjem dodatka za povečan obseg dela v javni upravi. Kot je v odgovoru spomnila vlada, je sprejela določene varčevalne ukrepe, prav tako pa se je s socialnimi partnerji dogovorila za določene interventne ukrepe na področju plač v javnem sektorju.