Opozicijske voditelje na kijevskem Majdanu pričakali žvižgi (foto in video)

Predsednik Viktor Janukovič je napovedal predčasne predsedniške volitve, ukrajinski parlament pa je že izglasoval vrnitev k ustavi iz leta 2004, ki omejuje predsednikova pooblastila. Kljub podpisu sporazuma, ki naj bi končal množične proteste in politično krizo v državi, situacija na kijevskem Trgu neodvisnosti, epicentru protivladnih protestov, ostaja napeta. Protestniki terjajo odstop Janukoviča in so opozicijske voditelje zvečer pričakali z žvižgi.

Radikalnejši del protestnikov namreč ni zadovoljen z dogovorjenim in zahteva takojšen odstop Janukoviča - kot rok za odhod z oblasti so mu določili soboto do 10. ure zjutraj po lokalnem času, sicer grozijo z napadom na predsedniško palačo. Na Trgu neodvisnosti se je zvečer zbralo kakih 40.000 ljudi, o hujšem nasilju pa zaenkrat ne poročajo.

Dogovor dosegli na maratonskih pogajanjih Sporazum, ki predvideva ustavne spremembe, oblikovanje vlade narodne enotnosti in predčasne predsedniške volitve, so v Modri dvorani predsedniške palače podpisali predsednik Janukovič ter opozicijski voditelji Vitalij Kličko, Arsenij Jacenjuk in Oleg Tjagnibok.

Dogovor so dosegli ponoči na maratonskih pogajanjih med Janukovičem in voditelji opozicije, na katerih so sodelovali tudi posredniki EU – nemški, francoski in poljski zunanji minister – ter odposlanec ruskega predsednika Vladimirja Putina, Vladimir Lukin.

Francoski zunanji minister razkril, da so se pogajali v "grozljivem ozračju" Francoski zunanji minister Laurent Fabius je pozneje razkril, da so bila izredno dolga pogajanja v "grozljivem ozračju", ob več deset smrtnih žrtvah, vodja nemške diplomacije Frank-Walter Steinmeier pa, da je bil današnji dogovor "morda zadnja priložnost za izhod iz spirale nasilja".

Na spletnem portalu YouTube so medtem objavili posnetek pogovora poljskega ministra Radoslawa Sikorskega s predstavniki demonstrantov, na katerem se sliši, kako jim minister priporoča podpis sporazuma, sicer bodo vse pobili. "Če ne podpišete, bodo razglašene izredne razmere in vsi boste mrtvi," pravi Sikorski na posnetku.

Janukovič že dopoldne sprožil postopke Janukovič je že dopoldne sprožil postopke za predčasne predsedniške volitve, za vrnitev ustave iz leta 2004 ter oblikovanje vlade narodne enotnosti, kar so bile glavne zahteve opozicije in protestnikov. Opozicija je v podpis sporazuma sicer privolila šele pod pogojem, da v prihodnji vladi ne bo zdajšnjega notranjega ministra in da bodo zamenjali generalnega tožilca. Podpis je tako sledil popoldne, prisostvovali so mu tudi posredniki EU, Putinovega odposlanca ni bilo.

Sporazum predvideva, da ukrajinski parlament najpozneje v 48 urah sprejme poseben zakon, s katerim bi se država povrnila k ustavi iz leta 2004. V desetih dneh naj bi sprti strani nato oblikovali koalicijo in vlado narodne enotnosti.

Predsedniške volitve takoj po sprejetju nove ustave Najpozneje septembra morajo nato sprejeti ustavno reformo, s katero bi uravnotežili pristojnosti predsednika, vlade in parlamenta. Predsedniške volitve bodo sledile sprejetju nove ustave, a ne bodo pozneje kot decembra letos.

Nasilna dejanja bodo stvar preiskave Obe strani sta se poleg tega zavezali h koncu nasilja ter k amnestiji do zdaj aretiranih protestnikov. Protestniki so obljubili še umik iz zasedenih javnih stavb ter predajo nezakonitega orožja, vlada pa je potrdila, da bo oborožene sile odslej uporabljala izključno za varovanje javnih poslopij. Nasilna dejanja bodo stvar preiskave.

Ukrajinska vrhovna rada takoj zavihala rokave Dogovor je nemudoma začela izpolnjevati ukrajinska vrhovna rada. Sprejela je namreč zakonodajo, s katero se je država vrnila k ustavi iz leta 2004, takoj zatem pa še zakon o amnestiji za protestnike. Vrhovna rada je izpolnila tudi zahtevo opozicije po odhodu notranjega ministra Vitalija Zaharčenka, ki ga je razrešila s prepričljivo večino.

Parlament Timošenkovi odprl pot na prostost Parlament pa je ne nazadnje odprl še pot za izpustitev zaprte opozicijske voditeljice in nekdanje premierke Julije Timošenko. Poslanci so namreč dekriminalizirali člen kazenskega zakonika o zlorabi oblasti, po katerem je bila Timošenkova leta 2010 obsojena na sedemletno zaporno kazen. Sprememba zakonodaje bo sicer stopila v veljavo šele s podpisom Janukoviča.

Po navedbah nekaterih medijev je medtem sporazum začela uresničevati tudi ukrajinska policija, ki se je začela umikati s kijevskega Trga neodvisnosti, središča nasilnih protestov. Vendar pa mir še ni zagotovljen. Kljub dogovoru med oblastjo in opozicijo namreč radikalna gibanja napovedujejo nadaljevanje "nacionalne revolucije". Zahteve po takojšnjem odhodu Janukoviča z oblasti je slišati tudi med okoli 40 tisoč protestniki, ki so se danes zvečer znova zgrnili na Majdan.

"Pozdravljam dogovor, ki sta ga dosegli vlada in opozicija v Ukrajini" Mednarodna skupnost je dogovor med sprtima ukrajinskima stranema pozdravila, a opozorila, da ga je zdaj treba implementirati.

"Pozdravljam dogovor, ki sta ga dosegli vlada in opozicija v Ukrajini," se je v imenu EU prvi odzval predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy. Ob tem je opozoril na pomemben prispevek posrednikov EU in Rusije k dogovoru, pa tudi vztrajna prizadevanja visoke zunanjepolitične predstavnice unije Catherine Ashton in komisarja za širitev Štefana Füleja v zadnjih dveh mesecih.

Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je menil, da dogovor vzbuja upanje, da se bo državi uspelo izogniti najhujšemu – stopnjevanju nasilja in še več mrtvim. Ashtonova je ponovila, da je EU v procesu uresničevanja sporazuma Ukrajini pripravljen ponuditi polno podporo.

Tiskovni predstavnik Bele hiše ponudil podporo ZDA pri implementaciji sporazuma Odzval se je tudi Washington. Tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney je poudaril, da je dogovor v skladu s pozivi ZDA. Pohvalil je "pogumne opozicijske voditelje, ki so prepoznali potrebo po sklepanju kompromisov" ter ponudil podporo ZDA pri implementaciji sporazuma.

Rusko zunanje ministrstvo pa je v izjavi spomnilo, da Rusija sicer ni podpisala dogovora, a si kljub temu želi mirno rešitev krize. Dogovor je bil podpisan "z mediacijo nemških, poljskih in francoskih diplomatov", a odsotnost ruskega podpisa ne pomeni, da Rusija ne želi kompromisa, zagotavlja izjava.