V Bruslju razpravljajo o delnem odpisu dolgov Grčiji - od tretjine do polovice dolga. Če bo res prišlo do odpisa, bo Slovenija izgubila nekaj sto milijonov evrov.
O razpravah o delnem odpisu dolga piše nemški časnik Die Welt, ki se sklicuje na svoje vire iz visokih krogov v EU. Šlo naj bi za odpis tretjine do polovice dolga. Krešejo se tudi mnenja, kdaj naj bi prišlo do morebitnega odpisa dolgov.
Odpisati dolgove Grčiji zdaj ali čez nekaj let?
Nekateri navijajo, da bi morali Grčiji odpisati dolgove že letos, drugi zagovarjajo stališče, da bi moralo do odpisa priti šele čez nekaj let, ko ne bo več nevarnosti, da bi tudi druge krizne države špekulirale o delnem odpisu dolgov po grškem zgledu.
To pomeni, da bo morebitni odpis dolga le izjema za Grčijo, drugi države, ki niso tako globoko v krizi in dolgovih kot ta država – na primer Slovenija – tega ne bodo doživele.
Grški javni dolg znaša 320 milijard evrov
Poleg tega Slovenija – za razliko od Grčije, Portugalske, Irske, Španije in Cipra – za reševanje svojih javnofinančnih težav ni zaprosila za mednarodno pomoč v okviru evropskih reševalnih mehanizmov.
Celotni javni dolg 11-milijonske Grčije trenutno znaša okoli 320 milijard evrov, od tega je 260 milijard, torej 80 odstotkov, v rokah javnih upnikov, torej drugih držav in mednarodnih institucij. Za primerjavo: javni dolg dvomilijonske Slovenije znaša nekaj več kot 28 milijard evrov.
Prvi odpis dolgov Grčiji iz leta 2012
Do delnega odpisa dolga najjužnejši balkanski državi je sicer prišlo že leta 2012 – banke in zasebni upniki so takrat odpisali 107 milijard evrov dolga, in sicer z zamenjavo obstoječih obveznic z novimi, ki imajo zapadlost 30 let in 31,5 odstotka nominalne vrednosti prvotnih dolžniških papirjev.
Novi delni odpis dolga Grčiji zagovarja tudi šef nemškega gospodarskega inštituta DIW Marcel Fratzscher, sicer tudi svetovalec nemškega gospodarskega ministra Sigmarja Gabriela (SPD). Kot svetuje Fratzscher, bi Grčiji morali odpisati 120 milijard evrov dolga. Nemški davkoplačevalci bi tako izgubili od 40 do 50 milijard evrov.
Evropska centralna banka proti odpisu dolgov
Na drugi strani je odločno proti odpisu Evropska centralna banka (ECB). Kot je za francoski radio France 24 povedal član izvršilnega odbora ECB, francoski ekonomist Benoit Coeure, ne bodo sodelovali pri odpisu dolgov, saj bi to pomenilo nedovoljeno pomoč državam, česar evropske pogodbe in zakoni ne dovoljujejo.
Za denar bi se pri grškem delnem odpisu dolga morali obrisati pod nosom tudi slovenski davkoplačevalci. Pri prvem paketu pomoči, kjer je šlo za bilateralno posojilo evrskih držav Grčiji, je Slovenija prispevala 263,7 milijona evrov (do zdaj smo iz naslova obresti prejeli okoli 17,6 milijona evrov).
Koliko bi izgubili slovenski davkoplačevalci?
Pri drugem - okoli 140 milijardnem – paketu pomoči, pa je Slovenija tako kot druge evrske države porok obveznic, in sicer v višini 938 milijonov evrov (taka je bila napoved finančnega ministrstva leta 2012). Delni odpis dolga bi torej slovenske davkoplačevalce po tem izračunu stal nekaj sto milijonov evrov.
Ne glede na morebitni odpis dolga pa bi Grčija še vedno rabila stalno tujo pomoč – torej bo še dolgo kot nekakšni bolnik, ki obnemogel leži na postelji in ki ga pri življenju ohranjajo le aparati, na katere je priključen. Grčija bo že kmalu načrpala denar iz drugega paketa pomoči, nato pa naj bi potrebovala še tretji paket pomoči.
Varčevalni paradoks in cenovna nekonkurenčnost
Grčija, ki je padla v t.i. varčevalni paradoks (kljub varčevanju se je javni dolg zaradi velikega krčenja gospodarstva v primerjavi z bruto domačim proizvodom precej povečal), je še vedno v težkem položaju – javni dolg zdaj znaša okoli 180 odstotkov BDP.
V egejski državi je še vedno visoka brezposelnost (okoli 26 odstotkov), ki je dvakrat večja kot maja 2010. Kot je v intervjuju za spletno stran nemškega časnika Handelsblatt povedal najbolj znani nemški ekonomist Hans-Werner Sinn, je grško gospodarstvo še vedno cenovno nekonkurenčno na svetovnem trgu.
Grški delavec še vedno dvakrat bolj plačan od poljskega
Sinn, ki zagovarja izstop Grčije iz evroobmočja, poudarja, da je razlog za grško cenovno nekonkurenčnost dejstvo, da je strošek grške delovne sile še vedno prevelik – grške plače so še vedno enkrat večje kot na primer poljske. Izstop iz evra bi tako Grkom omogočil, da bi lažje dosegli cenovno konkurenčnost.